Že od začetka svojega obstoja je delo Odbora močno podpiral in spodbujal sveti papež Janez Pavel II., spodbujal in blagoslavljal ga je tudi papež Benedikt XVI.
Sv. Pavel sprašuje sebe in nas: "Koga si namreč skušam dobiti na svojo stran, ljudi ali Boga? Si mar prizadevam, da bi ugajal ljudem? Ko bi še hotel ugajati ljudem, ne bi bil kristusov služabnik" (Gal 1,10).
Ljubimo zaradi Boga in zaradi bližnjega. Ljubezen je nesebična, je največja Božja krepost. „Bog je ljubezen“ (1 Jn 4,8.16). Popolna ljubezen ne išče Božjih darov ampak Boga samega.
Gleda na korist bližnjega, sicer je nasilje; ni vsiljiva, ni nasilna, upošteva človekovo svobodo, kakor jo je upošteval Jezus.
Ljubezen je ponižno služenje, brez razkazovanja samega sebe, služenje po vzoru Marije, ki je bila v ozadju, a prisotna, kjer je bila potreba. Spomnimo se njene vloge v Kani in obiska sorodnice Elizabete. Marija je kakor platno na sliki, slika pa je Jezus. Nihče ni pozoren na platno, na podlago, ampak na sliko.
Ponašal se je farizej, ki se je pred Bogom hvalil in zaničeval cestninarja. Sv. Pavel nas poučuje: "Nič ni tisti, ki sadi, nič tisti, ki zaliva, ampak tisti, ki daje rast, Bog" (1 Kor 3,7).
Kajn je iz nevoščljivosti ubil brata Abela. Jožefovi bratje so bili nevoščljivi Jožefu, ker ga je imel oče Jakob rajši in mu je kupil dolgo suknjo; hoteli so ga umoriti, končno ga prodajo za sužnja. Kralj Savel je bil nevoščljiv Davidu in ga je hotel usmrtiti.
Sv. Avguštin ugotavlja: "Nevoščljivost je silno nevaren molj, ki razgloda žametno obleko kreposti; je rja, ki razje zaklade modrosti; je gosenica, ki uniči zelenje. Kuga zavisti razkroji dobra dela, ki so pognala iz človeškega srca."
Papež sv. Janez Dobri je s svojo dobroto hitro postal priljubljen. Treba je biti dober do vsakega človeka, s katerim se srečamo. Ali smo dobri do bližnjih v mislih, v besedah, v dejanjih?
Ženevski škof sv. Frančišek Saleški je slovel po svoji dobroti. Sv. Vincencij Pavelski je o njem rekel: "Kako dober mora biti Bog, če je že ženevski škof tako dober!" Poznana je dobrota matere Terezije.
Neki rabin je vprašal vernega juda:
»Kdaj se noč umakne dnevu?«
'Mogoče takrat, ko na nebu zagledamo prvo svetlikanje?!' Ali pa takrat, ko že lahko razlikujemo grm od človeka?!'
»Ne. Noč se umakne dnevu, ko kdo v obrazu bližnjega spozna brata ali sestro. Dokler tega ni sposoben, je v njem še vedno noč.“
Ljubezen se pokaže v praktičnih dejanjih, sicer je ni. Sv. Pavel omenja potrpežljivost na prvem mestu; s tem je poudaril njen pomen. Treba je potrpeti z bližnjimi: s sodelavci, s predstojniki, z domačimi, z verniki. Sprejeti jih takšne, kakršni so: z dobrimi in slabimi lastnostmi; dati jim možnost, da se poboljšajo. Zgled je Jezus: potrpel je z apostoli, Petrom, Judom. Seveda moramo potrpeti najprej s seboj, sprejeti sebe, da bomo sprejeli bližnje. Potrpeli bomo tudi s tistimi, ki nam nasprotujejo.
Sv. Klemen Dvoržak je kot apostol v Varšavi nekoč prosil v gostilni za svoje sirote. Tedaj mu je neki kvartopirec pljunil v obraz. Klemen mu je mirno rekel. "To je bilo zame. Zdaj mi pa dajte še kaj za moje uboge otroke!" Človek mu je osramočen takoj izročil večjo vsoto denarja.
Visoko stopnjo potrpežljivosti je pokazal sv. Janez od Križa. Skupina redovnikov je nasprotovala karmeličanski reformi, ki sta jo uvajala Terezija Velika in Janez od Križa. Leta 1577 je prišla v Avilo, v samostan Učlovečenja, kjer je bil Janez duhovni voditelj. Ugrabili so ga, ga odpeljali v Toledo in ga tam zaprli v umazano samostansko ječo, kjer je ostal 6 mesecev, dokler se ni z begom rešil. Na različne načine so ga zasramovali. Niti maševati mu niso dovolili. Vse je prenašal izredno mirno in potrpežljivo.
Karmeličan p. Gracijan je rekel o sv. Tereziji Avilski: "Kadar sem ji pripovedoval, kako zlobno po mestu govore o njej, je bila zadovoljna, da si je kar mela roke, kakor da je slišala vesel dogodek ali pohvalo!"
Sestre je učila, naj gredo molče prek krivic.
Afriški pregovor pravi o tej kreposti: Potrpežljivost je drevo, ki ima grenke korenine, rodi pa sladke sadove; turški pa: Potrpežljivost je ključ do veselja; in slovenski: Kdor rad potrpi, si rože sadi.
