MOLITEV POSVETITVE JMS (21) »Spolnjeval bom Božje zapovedi«

Ljubezen do Boga in do bližnjega je najvažnejša zapoved, ki obsega in usmerja vse druge zapovedi. Boga ljubimo zaradi njega samega, bližnjega pa zaradi Boga, ker je Božja stvar in ker nam Bog naroča da ga ljubimo.

Če bi človek po izvirnem grehu ne bil nagnjen k slabemu, bi za njegovo življenje in delovanje zadostovala samo zapoved ljubezni. Ker je človek slaboten, je Bog že v stari zavezi zapoved ljubezni razčlenil v deset zapovedi. Prve tri se nanašajo na Boga in urejajo našo ljubezen do njega, drugih sedem pa ureja naš odnos do bližnjega in ljubezen do njega. Sveti Pavel nas uči: »Ne bodite nikomur dolžniki, razen če gre za medsebojno ljubezen; kdor namreč ljubi drugega, je izpolnil postavo. Kajti zapovedi Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne požêli! pa tudi vse druge zapovedi so obsežene v besedi: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Ljubezen bližnjemu ne prizadeva hudega; ljubezen je torej izpolnitev postave« (Rim 13,8–10).

Jezus je pomen desetih zapovedi še poglobil. Njihov polni pomen je bil razodet prav v Jezusu Kristusu. Ko je bogati mladenič prišel in ga vprašal. »Učitelj, kaj naj dobrega storim, da prejmem večno življenje?« mu je Jezus odgovoril: »Če hočeš priti v življenje, izpolnjuj zapovedi!« (Mt 19,16s). Kristus je s svojim življenjem in oznanjevanjem izpričeval trajni pomen desetih zapovedi. Prav jih bomo razumeli in lažje jih bomo izpolnjevali, če jih bomo povezovali s prijateljsko zavezo z Bogom. Bog, ki nas ljubi in se nam razodeva, nam daje smernice za naše vsakdanje življenje. To so nekakšni smerokazi skozi življenje, da ne zaidemo s poti, ki drži k Bogu v večno življenje. Kakor prometni znaki pomagajo šoferju, da po cesti varno vozi in ne ogroža sebe in drugih, tako nam Božje zapovedi omogočajo, da ostajamo v ljubezni do Boga in do bližnjega ter si tako zagotavljamo srečno življenje že na tem svetu, zlasti pa v večnosti. Sv. Janez Vianney je to takole opisal: »Božje zapovedi so nauki, ki nam jih Bog daje, da se držimo poti v nebesa; podobne so tablicam, ki jih postavljajo na začetek ulic ali poti in nam povedo njihovo ime.«

Arški župnik je oznanjal tudi tole: »Posvetni ljudje pravijo, da je delati za svoje zveličanje pretežko. Vendar ni nič lažjega: Držímo se Božjih in cerkvenih zapovedi, ogibajmo se sedmih glavnih grehov; delajmo dobro in ogibljimo se slabega: samo to! … Tole je dobro navodilo za ravnanje: delati samo to, kar lahko daruješ Bogu. Seveda pa mu ne moremo darovati opravljanja, obrekovanja, krivic, jeze, preklinjanja, nečistosti.« »Kadar vidim ljudi, ki ob nedeljah vozijo, mislim, da vozijo svojo dušo v pekel. Moti se v svojih računih tisti, ki gara ob nedeljah in si misli, da bo več zaslužil ali več naredil! Mar bodo tisti trije franki mogli kdaj odtehtati škodo, ki jo dela sam sebi, ko krši postavo dobrega Boga?« »Poznam dva načina, kako postaneš ubog: da delaš ob nedeljah in da si prilaščaš posest drugega.«

p. Anton

Pramena žarkov iz rane Jezusovega srca

V Dnevniku imamo zapis, ki kaže povezanost med pramenoma žarkov in rano telesnega Jezusovega srca: »Danes sem videla Presveto Srce Jezusovo na nebu v veliki svetlobi; iz rane sta izhajala oba pramena žarkov in se razširila na ves svet« (št. 1796).

Prepričanje, da izhajata pramena žarkov iz Jezusove odprte rane, se kaže tudi v kitici njene pesmi o Srcu Jezusovem: »Pozdravljena, odprta rana Jezusovega srca, iz katere izhajata pramena usmiljenja in iz katere nam je dano črpati življenje samó s posodo zaupanja« (št. 1321). Ti dve mesti še posebej jasno razodeva tesno povezanost med duhovnostjo sv. Marjete Alakok in sv. Favstine Kowalske.

p. Anton

ŽIVLJENJE IZ POSVETITVE JMS SRCE JEZUSOVO NAŠE UPANJE (20) Usmiljeno Srce Jezusovo v Evharistiji

Papeži pogosto naglašajo povezanost Presvetega Srca Jezusovega s sveto Evharistijo. Sveta Evharistija je Jezus, je Srce Jezusovo. To enačenje opažamo tudi pri sestri Favstini. Zanimiv je primer, ki razodeva povezanost med podobo Božjega usmiljenja in sveto Evharistijo. Svetnica je v svoj Dnevnik zapisala:

»Ta trenutek, ko je bila podoba med telovsko procesijo izpostavljena na oltarju in je duhovnik postavil Najsvetejše na oltar ter je zbor začel peti, sta pramena žarkov iz te podobe šinila skozi sveto hostijo in se razširila na ves svet. Naenkrat sem zaslišala besede: Skozi tebe bosta kakor skozi to hostijo pramena žarkov usmiljenja prehajala na ves svet. Po teh besedah je mojo dušo napolnila globoka radost« (št. 441).

Iz zapisov v Favstininem Dnevniku vidimo, da sta pramena žarkov v več videnjih izhajala iz svete hostije. Poglejmo le en zapis: »Med sveto mašo, pri kateri je bil Gospod Jezus izpostavljen v presvetem oltarnem zakramentu, sem pred svetim obhajilom zagledala dva pramena žarkov, ki sta izhajala iz presvete hostije tako, kakor sta predstavljena na podobi: eden rdeč in drugi bled« (št. 336).

S tem videnjem je Jezus hotel reči: »Tu v sveti hostiji sem jaz, ki sem bil na križu preboden. Prav jaz zdaj delim sadove odrešenja, ki jih označujeta oba pramena žarkov.«

V Dnevniku je v litanijskih vzklikih k sveti evharistiji tudi vzklik, ki kaže navzočnost Srca Jezusovega v tem zakramentu: »Sveta hostija, v kateri so vsebovana vsa čustva predobrega Srca Jezusovega do nas, posebej do ubogih grešnikov!« (št. 356).

 

Nekatere duhovne prireditve v Stični v letu 2022

Srečanja Bernardove družine, posvečenih JMS

ter članov Apostolata darovanja in drugih

bodo na 4. nedeljo v mesecu ob 15.00 v stiški baziliki:

23. oktobra in 27. novembra.

Srečanja na daljavo po zoomu bodo vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 20.00: 7. novembra in 5. decembra. Če želite sodelovati, sporočite na naslov: Severin Maffi severin.maffi@gmail.com

ZA ZIDOVI SAMOSTANA »Še naprej vsak dan molite rožni venec!«

Praznovanje fatimske stoletnice leta 2017 je bil močan Marijin in Božji klic k molitvi rožnega venca. Od takrat je minilo pet let. V soboto 14. oktobra 2017 se je pred stiško baziliko zbralo okrog sedem tisoč slovenskih in hrvaških častilcev fatimske Marije romarice, ki je pripotovala iz Češke. Navzoči so bili poleg vernih laikov vsi slovenski škofje, šest hrvaških in več sto slovenskih in hrvaških duhovnikov. Varaždinski škof Mrzljak je v nagovoru, z rožnim vencem v roki, pokazal na Marijo in ves navdušen zaklical: »Tega čudeža [da se je zbralo toliko vernikov] nismo naredili mi, to je naredila Ona. Najmočnejše orožje za dosego miru med narodi je molitev, molitev rožnega venca!« Ko se je natanko pred 105 leti v Fatimi pastirčkom zadnjič prikazala Marija, jim je naročila: »Še naprej vsak dan molite rožni venec!« To naročilo velja tudi nam.

Še eno obletnico praznujemo, dvajsetletnico. Dne 16. oktobra 2002 je papež sv. Janez Pavel II. razglasil leto rožnega venca, ki je trajalo do njegovega srebrnega papeškega jubileja 16. oktobra 2003 (1978–2003), in nam izročil apostolsko pismo o rožnem vencu (CD 98). Obenem nam je podaril še svetli del rožnega venca. Tako imamo zdaj štiri dele, ki obsegajo celotno Jezusovo in Marijino življenje od angelovega oznanjenja Mariji do Jezusovega kronanja matere Marije v nebesih. Ta dopolnitev molitve rožnega venca je prva po letu 1569, ki jo je potrdil papež Pij V.

Klic vseh papežev v zadnjih petsto letih k molitvi rožnega venca je prav tako jasen in močan. Papeži prav do zadnjega časa družinam in vsem vernikom priporočajo rožni venec. Ko je v nedeljo, 26. avgusta 2018, papež Frančišek ob svetovnem srečanju družin na Irskem obiskal glavno Marijino svetišče Knock, je podaril zlat rožni venec in glede molitve rožnega venca po družinah dejal: »V spomin na moj obisk sem prinesel kot dar rožni venec. Vem, kako pomembno je v tej deželi izročilo družinskega rožnega venca. Spodbujam vas, da nadaljujete s tem izročilom. Koliko src očetov, mater in otrok je skozi leta zajemalo tolažbo in moč v premišljevanju Marijine udeležbe pri veselih, svetlih, žalostnih in častitljivih skrivnostih Kristusovega življenja!«

Papež Pij XII. je rožni venec imenoval »družinska molitev« in je o molitvi v družini izrekel pomenljive besede: »Družina, ki moli, živi; in če moli skupaj, živi skupaj.« Vztrajnost pri molitvi rožnega venca je še posebej poudarjal papež sv. Pavel VI.: »Pri molitvi rožnega venca bodimo vztrajni tako v cerkvenem občestvu kot v zasebnosti naših družin.«

Sv. Janez Pavel II. je od rožnega venca veliko pričakoval in govoril o ponovni uvedbi rožnega venca v naše družine. To bo učinkovita pomoč, da bodo ostale skupaj. Tako se bodo zajezile uničujoče posledice krize našega časa.

Če pogledamo svetnike, kakšen odnos so imeli do rožnega venca, ne bomo v zadnjih petsto letih našli nobenega, ki ne bi imel velikega zaupanja v moč te molitve. Sv. mati Terezija je imela 1947 videnje velike množice vseh vrst revežev, mladih in starih. Takrat ji je Marija naročila: »Uči jih, da bodo v družini molili rožni venec in vse se bo dobro izteklo.«

Če ni mogoče cele družine navdušiti za rožni venec, se morda najde njen zastopnik. Lahko je to mati ali stari starši. Zaslužni papež Benedikt XVI. pa zaupa v mlade, saj je rekel: »Nedvomno je rožni venec eno od zgovornih znamenj ljubezni, ki jo mlade generacije gojijo do Jezusa in njegove Matere.«

Za molitev rožnega venca je treba dozoreti. Rožni venec bomo vzljubili, če bomo prej vzljubili Jezusa in Marijo. Vsi smo pred vzvišeno nalogo: Bodimo apostoli rožnega venca! Seveda pri tem velja misel bl. Antona Martina Slomška: »Kdor hoče druge vneti, mora sam goreti.« Papež sv. Pavel VI. priporoča iskanje novih oblik te molitve. Ljubezen je iznajdljiva! Tako bi to dragoceno molitev približali čim večjemu številu kristjanov.

Ob koncu se spomnimo na veličastni dogodek v Fatimi pred 105 leti: sončni čudež, ki ga je gledalo okrog sedemdeset tisoč ljudi. Pred tem dogodkom je Marija naročila pastirčkom in po njih tudi nam: »Še naprej vsak dan molite rožni venec!« Naredimo, kar moremo, da se ta molitev zopet udomači po naših družinah. Začnimo pri sebi.

p. Anton

ODMEVI V zahvalo Mariji

Odločil sem se, da Vam pišem. Že dolgo let sem naročen na glasilo V Materini šoli. Bil sem tudi pri vas 7 dni pri »Moli in delaj«. Izrek Moli in delaj mi zdaj veliko pomeni. Priporočam se, da objavite mojo zahvalo Mariji.

Izhajam iz verne družine. Že kot otrok sem vedno prosil Marijo za pomoč in varstvo. Prepričan sem, da je bila v težkih in lepih trenutkih vedno ob meni. Omenil bom le delček uslišanih prošenj.              

Pot do našega doma je vodila mimo razpadajoče kapelice oz. znamenja svete Družine. Ko sem šel delat šoferski izpit, sem se ustavil pred kapelico in prosil Marijo za pomoč. Obljubil sem ji, da bom obnovil kapelico, če bom naredil izpit. Uslišala me je in pod mojimi rokami je kapelica na novo »oživela«.

V kraju, kjer smo živeli, se nismo razumeli s sosedi. To nas je zelo obremenjevalo. Marijo smo prosili za rešitev. Po Njeni priprošnji smo našli nov dom in se odselili.

Kot romar sem leta 1977 obiskal Fatimo. Na tem romanju sem spoznal svojo bodočo ženo. Skupaj sva že 45 let in prepričan sem, da je naju združila fatimska Marija. Leta 1983 sem prvič poromal v Medžugorje. Tam sem spoznal vse vidce in kmalu za tem začel organizirati romanja. Najmlajši videc Jakob je kasneje za več dni prišel na Primorsko. Takrat je obiskal tudi mene in našo družino. V naši hiši je imel videnje 6. 7. 1986 in 10. 7. 1986. Moja družina in nekaj navzočih smo med videnjem klečali poleg Jakoba. Po končanem videnju nam je povedal, da nas je Marija vse blagoslovila. Sprašujem se, s čim smo si zaslužili to srečo in milost.

Od leta 1985 imamo pri nas doma vsak mesec Binkoštno dvorano, na obletnice celo sveto mašo. Spoznavam znamenje časa. Zaupam v moč molitve rožnega venca in v Marijo. Ona pravi, da je rožni venec močnejše 'orožje' od atomske bombe. Vem, da bo v težkih časih stala ob meni kot nekoč pod križem svojega Sina. Še nekaj bi rad povedal. Moj oče je bil partizan in je bil tik pred koncem vojne 'smrtno ranjen'. Po Marijini priprošnji je čudežno ostal živ. Vse življenje je imel globoko brazgotino na vratu.

Vedno sem in bom zaupal v Marijo in Jezusa. Tudi sedaj, ko imam bolno ženo, mi dajeta moč in blagoslov. Izročam naju v njuno varstvo in pomoč. Zahvaljujem se Mariji za vse, kar je storila zame in mojo družino.

hvaležni Štefan Jermol

DOMAČA ZDRAVILA Pasijonka za boljši spanec (passiflora incarnata l.)

Pasijonka je rastlina z dolgo tradicijo uporabe. V Braziliji iz plodov pasijonke izdelujejo okusen sok »marakuja«, ki ga izvažajo v mnoge dežele. V Braziliji je bila in je še vedno pasijonka namenjena tudi za zdravljenje astme, za lajšanje bolečine in sedacijo. V mnogih državah uporabljajo pasijonko v ljudski medicini tudi še za zdravljenje raka in lajšanje bolečin pri menstruaciji in zdravljenje nespečnosti. V fitofarmaciji je uporabni del rastline zel pasijonke (Passiflorae herba).

V Sloveniji raste v toplih predelih, na Primorskem. Sodi v družino pasijonkovk. Ima značilen, zelo zanimiv cvet. Posamezni deli cveta predstavljajo mučilne naprave pri križanju Jezusa Kristusa. Pet venčnih in pet čašnih listov predstavlja deset apostolov, med katerimi manjkata dva, Juda Iškarjot, ki je Jezusa izdal, in Peter, ki ga je zatajil. Pet prašnikov predstavlja pet Jezusovih ran, trije pestiči žeblje za križanje, nitni venec trnovo krono. Pasijonka je močna vzpenjalka – njene vitice predstavljajo biče, s katerimi so bičali Jezusa. Trikrpati listi spominjajo na sulico.

Pasijonki so ime dali jezuiti. Ime Passiflora incarnata je sestavljeno iz latinskih besed: passio pomeni trpljenje, flos je cvetlica in incarnata pomeni učlovečeno, »kar je meso postalo«.

Za čajne mešanice pasijonko nabiramo v času cvetenja - uporabljamo lahko tudi samo cvetove, plodove za hrano pa v času zorenja.

Pasijonka vsebuje flavonoide, kot sta izoviteksin in izoorientin, ter kumarin umbeliferon, cianogeni glikozid ginokardin ter harmala alkaloide, kot sta harman in harmalin.

Pasijonka pomaga pri nastopu spanca. Hitreje zaspimo. Podaljša čas spanja ter fazo globokega spanca. Uporabljamo jo pri nespečnosti, pri stresu, ko zvečer zaradi le-tega ne moremo zaspati, in pri depresiji ali pretirani zaskrbljenosti ali kakšni drugi bolezni, ki jo spremlja nespečnost. Če se zjutraj prezgodaj zbujamo in ne moremo zaspati nazaj, je tudi priporočljivo jemati pripravek ali čaj, ki vsebuje pasijonko, saj nam bo le-ta podaljšal spanec oziroma preprečil prezgodnje zbujanje.

Študija na podganah je pokazala, da dolgotrajno prejemanje pasijonke zmanjša stres in s tem poveča motivacijo za delovanje in izboljša motorično aktivnost. Zaznali so tudi povečano možgansko aktivnost pri podganah.

Ugotavljali so tudi njeno protivnetno in antioksidativno aktivnost.

V čajni mešanici patra Simona Ašiča z imenom NočSIT pasijonka skupaj s koreninami baldrijana, listi melise, storžki hmelja in rastlino materine dušice izboljša spanec. Zjutraj se zbudimo spočiti, brez omotice in normalno lahko opravljamo delo s stroji, vozimo avto.

V nosečnosti in v času dojenja se čaja, pripravljenega iz pasijonke, ne uživa, saj harmala alkaloidi delujejo stimulativno na maternico, kar lahko povzroči prekinitev nosečnosti.

Barbara Kozan, mag.farm.