POJDITE K JOŽEFU LITANIJE SVETEGA JOŽEFA

»Varuh devic« (Custos virginum).

Sveti Jožef je najboljši pomočnik v vseh dušnih in telesnih potrebah. Njegova naklonjenost velja posebno tistim, ki so mu podobni, se pravi tistim, ki živijo čisto deviško življenje. Sveti Jožef takšne duše posebno ščiti in varuje, saj ve, da »nosimo zaklad v prstenih posodah« (2 Kor 4,7). Čistost je najbolj gotova pot do prave sreče. Sveti Bernard pravi: »Kako srečen je deviški človek, saj že vnaprej uživa prednosti vstajenja. On živi na svetu, ne da bi ga svet okužil, v časti in plemenitosti pa je enak angelom.«

Sveti Jožef kot varuh devic bi rad človeku ohranil najčistejši biser, ki ga vsak človek nosi v sebi. Ta zaklad pa je vedno v nevarnosti, da bi ga izgubili ali zamazali; oropati ga hočejo hudobni duh, pokvarjeni svet in človekova lastna poželjivost, nagnjenost k slabemu. Jezus nas svari, naj ne mečemo biserov pred svinje. Kristus sam je nekatere povabil, naj bi mu sledili v tistem načinu življenja, za katerega je on sam vzor in začetnik: »Nekateri so se zakonu odpovedali zaradi Božjega kraljestva. Kdor more razumeti, naj razume« (Mt 19,12). »Devištvo zaradi nebeškega kraljestva je razvitje krstne milosti … Oboje, zakrament zakona in devištvo zaradi Božjega kraljestva, prihaja od samega Gospoda« (KKC 1619-1620). Sveta Družina je skupnost treh deviških oseb. Sveti Jožef mogočno podpira tiste, ki hodijo za Jagnjetom, kamor koli gre (Raz 14,4), da bi skrbeli za to, kar je Gospodovega, in bi poskušali njemu ugajati (prim. 1 Kor 7,32), da bi šli naproti Ženinu, ki prihaja (prim. Mt 25,6). Cerkev zelo ceni devištvo, saj je znamenje, da se je Božja ljubezen naselila v ustvarjenem svetu. Zato Cerkev ljubosumno bedi nad devištvom in ga varuje kakor punčico svojega očesa. »V pristnem, katoliškem devištvu obstaja v veri uresničeno izkustvo telesa, izkustvo, ki ga moremo glede na Marijo prikazati kot izkustvo učlovečenja, glede na Cerkev kot izkustvo neveste, glede na Kristusa kot evharistično izkustvo. To izkustvo posreduje človeku 'nadnaravni' stik s krščanskim zakonskim stanom – kar je mogoče prav psihološko ugotoviti ob dobrih duhovnikih, ob dobrih redovnicah. Izključnost odločitve za Boga, kakršno so izbrali Kristus, Marija in Jožef, more sicer veljati za žrtev, a nikakor ni okrnitev ali pohabljenje kakšne strani človekovega bitja.«

Devištvo zaradi Božjega kraljestva raste iz križa in ima pozitiven pomen samo po Kristusu, deviškem ženinu svoje neveste Cerkve. Svetni človek tega ne more razumeti. Rodovitnost devištva je zagotovljena v Kristusovi evharistični ljubezni, ki se razdaja in umira kot pšenično zrno, da obrodi obilo sadu. Sv. Terezija Deteta Jezusa je sijajno opisala razsipnost Bogu posvečenega življenja: »Najbolj goreči kristjani, duhovniki, mislijo, da pretiravamo in naj bi z Marto stregle, namesto da Gospodu podarjamo posodo svojega življenja z vsem vonjem vred. A kaj zato, če se posode zdrobijo, samo da tolažimo Jezusa! Svet pa je prisiljen, če hoče ali ne, zaznavati vonj, ki priteka iz njih in ki očiščuje okuženi zrak, ki ga svet kar naprej vdihava.«

Sveti Jožef, varuh devic, čuva dragoceni dar devištva kot izključne in nedeljene ljubezni do Gospoda, ženina deviških duš. Cerkev sama je »Nevesta Besede« (Sponsa Verbi).

»Steber družin« (Familiarum columen).

»Kristus se je hotel roditi in rasti v krogu svete družine Jožefa in Marije« (KKC 1655). Družina je nadvse važna stavba, je »domača Cerkev«. Krščanska družina je skupnost vere, upanja in ljubezni. Ravno s svojim zgledom in pomočjo, ki jo izprosi od Boga za družine, je sveti Jožef steber družinam. V Jožefovi družini je bila molitev njeno prvo in najvažnejše opravilo. Z molitvijo se je začel in končal vsak njen dan. Vestno je izpolnjevala Božje zapovedi. Molilo se je tudi pri delu. Delali so vsi trije člani te družine. Jožef je opravljal tesarska dela, Jezus pa mu je pomagal. Marija je opravljala vsa potrebna gospodinjska dela.

Čeprav je bila to sveta Družina, so tudi njo pestile težave in nadloge tega sveta. Vse pa je prenašala s popolno vdanostjo v voljo nebeškega Očeta, ki ji je vse to pošiljal. Ta vdanost do nebeškega Očeta ji je delila tolažbo, moč in mir ter ji razsvetljevala najtemnejše ure. Vsi so stremeli za tem, da drug drugemu olajšajo življenje, kolikor le morejo. Prizadevali so si za mir. Mir v družini pa prinese srečo. Jožefova družina je tako postala najsrečnejša na zemlji. Te sreče je lahko deležna vsaka družina, če se le ravna po vodilu, ki je vladalo v sveti Družini. Sveti Jožef nikdar ne bo zapustil tistih družin, ki iščejo pri njem zavetje. Sv. Mati Terezija zatrjuje: »Družina, ki moli skupaj, ostane skupaj. – Kristus je glava družine, tihi poslušalec vsakega pogovora, nevidni gost pri vsakem obedu.«

Anton Štrukelj

 

Ali ima Marijina podoba moč osvobajanja?

Ko je romanje podobe Naše Gospe iz Čenstohove z geslom: »Od enega oceana do drugega!« imelo za seboj že 40.000 km, ga je še posebej zaznamoval postanek v Germatownu v ZDA pred kliniko dr. Le Roy Carharta, ki je znana po svojem izvajanju poznih splavov. Do tega obiska je prišlo 26. avgusta 2012 na praznik Matere Božje iz Čenstohove.

Posledice tega obiska ne bodo presenetile tistega, ki moli in prosi Devico Marijo v boju za življenje. Dan po molitvi z Marijino ikono je Ellen Castellano, članica molitvene skupine iz Germatowna, pripovedovala:

»Danes so se zgodile tri rešitve! Naj omenim samo tretjo. Neka ženska je prišla na pripravo za splav, ki je bil predviden čez tri dni (pozna nosečnost, okrog 28 tednov). Pri izhodu iz klinike smo ji ponudili prospekt o svetopisemskem nauku o času po splavu in odvrnila nam je: 'Resnično ga potrebujem. Dajte mi ga!' Vzela ga je in nam pripovedovala o svoji situaciji ter priznala, da potrebuje pomoč za premostitev te preizkušnje. Nikoli še nismo videli ženske, ki je zapuščala kliniko in bila tako pripravljena na ozdravljenje. Zdelo se nam je, da ima ikona moč osvoboditve.«

Vir: www.fromoceantoocean.org/node/566

 

»Ni mogoče opisati obraznih potez Device Marije.«

Mistikinja Marta Robin (1902) – 1981) je s p. Georgesom Finetom ustanovila skupine les Foyers de Charité (danes jih je po vsem svetu 76). Papež Frančišek jo je novembra 2014 razglasil za Božjo služabnico. V svoji majhni kmečki sobi v Châteauneuf-de-Galaure (Drôme, Francija) je pogosto imela mistične obiske Device Marije. Božjo Mater je takole opisala:

»Ni mogoče izraziti obraznih potez Device Marije, ker so vse popolne. Lepoto njenega obličja ni mogoče primerjati z ničemer. Njen obraz je rahlo svetleč, vendar pa na njem ni ničesar, kar bi zbujalo pozornost, in v tem je njegova najčudovitejša lepota. Devica Marija me očara s svojo lepoto v vedenju in kretnjah: s tem me privlači in potegne za seboj. Ne pomislim na to, da bi pokleknila, se vrgla na kolena ob njenem prikazovanju, ampak da bi poletela proti njej, ne zaradi zastavljanja vprašanj, temveč iz občutja hvaležnosti in ljubezni. Želim ji reči: 'Draga mama, tvoji otroci dobro vemo, da nas ljubiš in nas hočeš obilno napolniti z milostmi'.«

Bulletin de liason des Enfants de Medjugorje, št. 114.

 

Rožni venec lahko zbliža starše in otroke

Anthony Scott, vodja župnijske skupine mladih v Pensilvaniji (ZDA), se spominja trenutka, ko je mladostnica iz skupine prijela svojega očeta za roko, da bi mu pomagala moliti rožni venec. To se je zgodilo na »večernem srečanju za starše in mladostnike«, ki ga Anthony redno organizira za mlade in njihove družine v okviru župnije Svetega Jožefa v Yorku, kjer triindvajset let dela kot voditelj programov za mladino in mlajše odrasle. »Družine so bile pri koncu z izdelovanjem rožnih vencev in so se pripravljale na skupno molitev. Oče omenjene mladostnice se je prostovoljno javil za molitev ene desetke rožnega venca, vendar se mu je pri besedah zdravamarije začelo zatikati,« pripoveduje Anthony. »Obzirno sem pogledoval tja in opazil, da ga je hči prijela za roko in mu polglasno šepetala besede,« nadaljuje Anthony. »Ta prizor se je močno vtisnil v moj spomin. Bilo je ganljivo gledati, kakšno ljubezen je to dekle gojilo do svojega očeta. Bilo je ponosno, da se je odločil za molitev v skupini.«

To ni edini primer, ko je Anthony opazil, da so se starši in njihovi otroci skupaj približali Bogu.

Vir: Catholic Star Herald

 

Milostno srečanje s Fatimsko Marijo romarico

V naši župniji smo leta 2016 slovesno sprejeli fatimsko Marijo Romarico. V procesiji smo šli v cerkev, imeli sveto mašo, litanije in druge molitve. Nekaj časa je ostala pri nas, da smo se ji zahvaljevali – jo prosili. 

Najbolj pa se mi je vtisnila v srce, ko je romala po celjski škofiji. Bila sem na duhovnih vajah v Celju, ki jih je vodil dr. Turnšek. Ko sem se zvečer vračala domov, sem izvedela, da prihaja fatimska Marija v župnijo k salezijancem. Tam je bil veličasten sprejem, z molitvijo in petjem njej v čast. Nato smo šli srečni slabo uro v procesiji do župnije Svetega Duha. To je bilo ponoči, z lučkami, petjem in molitvijo. V procesiji sem bila tik ob Mariji. Povsem sem se ji predala in čutila njen dotik. Nato smo prišli do cerkve, kjer je bil čudovit sprejem, sveta maša, ter celonočne molitve in petje ob njej.

Jaz sem sredi noči odšla domov vsa srečna in še danes doživljam to veselje in se ji srečna zahvaljujem za to prejeto milost.

Marija Bunšek