MOLI IN DELAJ Žetev je velika, delavcev pa malo.

Na pšeničnem klasu smo po zaslugi neke skupnosti napredovali kar za štiri zrna. Bog povrni vsem za sodelovanje! Vsaka molitev, tudi za duhovne poklice, da bo uslišana, mora imeti nekatere lastnosti. Med njimi je vztrajnost. Molimo iz meseca v mesec, vsak dan znova. Se razume, da je treba, da se trudimo, da bi bila ta molitev dobra. Ni nujno, da je dolga. Prihajati mora iz čistega srca; predvsem naj navdaja to srce iskrena ljubezen do Boga in njegove Cerkve, ki nujno potrebuje duhovnih poklicev. Pri duhovnih poklicih in pri vztrajanju v njih sta dejavna Bog in človek. Bog kliče in vabi ter podpira tistega, ki ga je poklical. Nikogar pa ne prisili. Potreben je tisti, ki je poklican, potrebna je njegova družina, njegovi prijatelji in znanci, njegova župnija, skratka Cerkev.

 

Junij 2020

Zmeraj sem si želela obiskati Fatimo. Ta želja se mi ni izpolnila. Toda letos nas je fatimska Marija obiskala kar doma. Veseli smo za ta obisk. K TEBI se zatekamo z molitvijo in prošnjami. Zahvaljujemo se, da SI prišla v naš dom in nas povezala. Tvoj kip in tvoja navzočnost nas je obogatila in polepšala naš dom.

družina iz Tržca

 

5.5.2020

Draga Mati, tebi v čast,

pismo pišem tudi jaz.

Kot sirota nebogljena,

prosim za milost Jezusa.

Dragi oče, draga mati!

Hvala za vse, kar mogla

sta nam dati.

Albin

 

Pet prvih sobot med korono

Vsako leto z veseljem opravljamo pobožnost petih prvih sobot in se zatekamo v Jezusovo in Marijino Srce. Tako smo se pred dvema letoma zbrali pod Marijinim plaščem na Ptujski Gori, lani pa smo bili na prvosobotni pobožnosti zbrani v mariborski stolnici. Vsako prvo soboto je molitev vodila skupina iz druge dekanije naše nadškofije. Tudi sveto mašo je vsako prvo soboto daroval duhovnik iz tistega kraja. Prvosobotna pobožnost je zaobjela celotno mariborsko nadškofijo.

Letos nas je Sveti Duh nagovoril, naj ostajamo s češčenjem JMS kar v svojih župnijah. Tako bodo lahko sodelovali tudi tisti častilci v našem občestvu, ki drugam ne morejo. Iz Žetal, Vidma, Ptuja in drugih krajev v naši okolici se je iz cerkva prvo soboto slišala lepa pesem: »Trinajstega maja v dolini Irija se je prikazala Devica Marija.«

Po medijih pa smo že slišali, da tam v »daljni« Kitajski razhaja nova bolezen, ki se ji reče COVID-19. Čeprav smo se tolažili, da je Kitajska daleč od nas, pa smo hitro spoznali, da temu ni tako. Da ni več tako daleč kot nekoč. Še preden smo se dobro zavedali, je bila ta nadloga že pri naših sosedih Italijanih. Kmalu zatem se je pojavila tudi pri nas. Razširila se je po vsem svetu.

Začele so se zapirati tovarne, šole in druge ustanove. Zaprla so se tudi cerkvena vrata. Sveto mašo smo obhajali kar doma s povezavo preko medijev. Nismo vedeli, kako bomo nadaljevali prvosobotne pobožnosti. Posebej žalostni so bili naši trije Marijini častilci, ki so se želeli letos posvetiti Jezusovemu in Marijinemu Srcu.

Na Ptuju pri Svetem Petru in Pavlu je bila za osebno pobožnost cerkev odprta. Tega smo se prav po otroško razveselili. Ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov smo pred skritim Jezusom in kapelico Fatimske Marije vsak mesec nadaljevali pripravo na posvetitev. Nestrpno smo pričakovali prvo majsko soboto in nismo zaman prosili in molili. Drugega maja smo imeli milostno sveto mašo, obnovo posvetitve in posvetitev naših treh gorečih častilcev JMS. Neizmerno smo hvaležni našim ptujskim patrom. Še posebej smo hvaležni p. Milanu Kosu, ki je daroval sveto mašo in opravil posvetitev, p. Janku, ki nam je s svojim angelskim glasom slovesnost popestril, in p. Jožetu, ki je molil za nas in Bogu daroval svoje trpljenje, da so se naše in Marijine želje lahko uresničile.

Vse slovesnosti v čast Srcu Jezusa in Marije so nekaj zares veličastnega. Ta pa je bila kljub zaščitnim maskam še posebej milostna in edinstvena ter upamo, da v takšni situaciji, neponovljiva.

Kapelica fatimske Marije pa je, razen ob prvih sobotah, vedno romala od družine do družine. Mati Božja se ne ustraši nobenega virusa in v domove prinaša mir in varnost.

Naša fatimska Marija ima tudi svojo knjigo vtisov, v katero gostitelji vpišejo svoja doživetja ob tako milostnem obisku.

 

Tako ji je 15. 4. 2020 v slovo zapisala njena gostiteljica:

»Čeprav je že bila pri nas, v našem domu, sem JO sedaj gledala in videla z drugačnimi očmi. Tako je bila lepa in polna veselja, kot da nam nekaj sporoča. Bogu hvala za ta milostni čas, da sem se lahko malo ustavila, šla vase v svojo notranjost, v kamrico svojega srca. Zadnji dan Marijinega obiska se mi je utrnila solza. Želela sem, da Marija ostane v našem domu, pa čeprav sem vedela, da kip s kapelico mora romati k naslednji družini. Tako sem se odpravila ta aprilski večer z Marijo v rokah kar peš po vasi do druge družine, ki je mater Marijo že nestrpno pričakovala.«

Anica

 

Obnovitev posvetitve v celjski škofiji

V času pandemije smo se na obnovitev posvetitve Jezusovemu in Marijinemu Srcu pripravljali s tridnevnico. Obnovitev je bila v ponedeljek, 30. marca 2020. Nanjo smo se pripravljali od petka do nedelje. Časi so bili stresni. Na novo stvarnost smo se privajali prestrašeno in dokaj negotovi. Zadeva obnovitve posvetitve se mi je zdela pomembna, zato sem za vabilo k njeni pripravi in sami posvetitvi porabil socialno omrežje, facebook. To je bila moja prva video objava. Oglas o tej pripravi in posvetitvi pa smo dali tudi v domači župniji, tako je s posvetitvijo sodelovalo kar precej ljudi. V Videmski župniji je bila zelo dejavna animatorka za celjsko škofijo ga. Renata Mavrek.

Robert Smodiš, animator za škofijo Celje