PO MARIJI K JEZUSU DUHOVNE VAJE Z MARIJO (2) Gospodova mati

V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. In vstopil je k njej in rekel: »Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kaj naj pomeni ta pozdrav. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo nad Jakobovo hišo vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne spoznam moža?« Angel ji je odgovoril in rekel: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki jo imenujejo nerodovitno. Pri Bogu ni namreč nič nemogoče.« Marija pa je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje (Lk 1,26–38).

Neki govornik je moral napraviti spominski govor kralju Filipu Makedonskemu. Takole je začel: »Mislim, da največ povem, če rečem, da si oče Aleksandra Velikega, ne pa, če opevam tvoje zmage v različnih vojnah.«

Tako tudi o Mariji največ povemo, če naglasimo, da je Božja mati, mati Kristusa, ki je pravi Bog in pravi človek, naš Stvarnik in Odrešenik. Marija je bila od vekomaj od Boga izbrana in določena za Božjo mater. V tej milosti je prejela in skozi vse življenje prejemala vso potrebno Božjo pomoč. Ob še tako veliki osebni svetosti nikoli ne bi mogla postati Božja mati, če je Bog sam ne bi odbral za to edinstveno odliko. Danes ne bi o njej razmišljali ne peli pesmi ne zidali cerkva in ne imeli največjih romarskih krajev njej na čast. Odbranost za Božje materinstvo izražajo besede: »Gospod je s teboj,« ki jih je angel izrekel pred Marijino privolitvijo. Gospod je bil z Marijo že od vekomaj, že takrat, ko je bila Marija še v Božji zamisli.

Vse Marijine odlike so bile naravnane na dar Božjega materinstva in na Marijin svobodni sprejem tega materinstva, na njen 'zgodi se'. Vse prejšnje Marijino življenje je bilo priprava na njeno privolitev, da postane Božja mati. Marija je bila vedno na razpolago Bogu. V tej splošni pripravljenosti je bila že od začetka vključena tudi pripravljenost, da postane Božja mati, čeprav ji je bilo to poslanstvo še nepoznano.

Ker je Marija Božja mati, je bila deležna vseh drugih odlik: Bila je brez izvirnega greha in brez osebnih grehov, milosti polna, vedno devica in po smrti tudi s poveličanim telesom vzeta v nebeško slavo. Zato z navdušenjem pojemo: »Lepšega v nebesih ni, kakor si, Marija, ti; s soncem si oblečena, z zvezdami si kronana.«

Legenda pripoveduje: Ko sta bila Adam in Eva izgnana iz raja, si je Eva izprosila od keruba, da sme od čudovitih cvetlic iz raja vzeti s seboj rožo, vrtnico, za spomin na čudoviti izgubljeni raj. Rožo je posadila. Postala je mati vseh drugih cvetlic na zemlji.

Marija je duhovna roža, spomin na izgubljeni raj. Tako jo imenuje tudi naša stara, verjetno še srednjeveška pesem Lepa si, lepa si, roža Marija. Bila je napovedana že v raju: »Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo ter med tvojim in njenim zarodom« (1 Mz 3,15).

Roža, vrtnica, je kraljica cvetlic, zato je primeren naziv za Marijo. Marija kot Roža skrivnostna presega vse stvari. Roža ima rada samotne kraje, na primer na obronku gozda; tam cvete nepoznana. Kadar jo vrtnar presadi, se hitro prilagodi novim razmeram in razveseljuje človeka. Nazareška Roža skrivnostna je cvetela, ponižna in nepoznana, v tihi nazareški hiši, dokler je nebeški Vrtnar ni presadil v vrt Cerkve, ko je postala Božja mati in mati Cerkve.

Med najlepše slike Matere Božje spada Rafaelova Marija v Sikstinski kapeli v Vatikanu. Umetnik je pojasnil njen nastanek takole: »Opazoval sem vsako mater, ki sem jo srečal. Na vsaki sem našel nekaj lepote. Kot čebela med sem zbiral to lepoto in jo skušal vso združiti v svoji Mariji.«

»O kako lepa Gospa!« je vzklikala mala Jacinta po prvem Marijinem prikazanju v Fatimi 13. maja 1917. Marijina zunanja lepota je odraz njene notranje lepote, lepote njene duše, njenega Srca. Na to lepoto smo pri naši Materi Mariji posebej pozorni. Ona je za Jezusom Kristusom najsvetejša med ljudmi vseh časov.

Glasbene prvine v rožnem vencu

Svoj prosti čas sem navadno preživljala s svojo prijateljico iz naše cerkve, ki sem jo poznala že veliko let. Kadar sva se videli, je bila v ozadju vedno prisotna tiha glasba. Imela je rada vse zvrsti: jazz, blues, klasiko, country, moderno in remix di Motown.

Rožni venec ima v sebi glasbene prvine, ki me spominjajo na omenjene trenutke. Molitev rožnega venca je gibanje in pozibavanje, guganje ob sakralni glasbi. Domače besede zdravamarije se stapljajo z ozadjem, besede očenaša pa ob oddaljevanju zunanjega sveta dajejo takt vesolju v nebeškem ritmu.

Molimo sicer sami, vendar je z nami Marija, ki naše molitve prinaša svojemu Sinu – prisotne so tudi molitve svetih, katerih karizma sovpada z našimi nameni. Molimo v okrilju občestva, neizmernega občestva svetih, čeprav se v svoji notranjosti čutimo same.

Margaret Rose Realy, oblatinja reda sv. Benedikta

Rožni venec molivca pomirja

Molitev skrivnosti veselega dela rožnega venca nam pomaga, da najdemo mir, ki je neločljivo povezan z duhom božiča. Premišljevanje teh skrivnosti nam pomaga, da sprejmemo mir, ki nam ga je Bog podaril po Jezusu, in da smo še v večjem miru z ljudmi, ki nas obkrožajo.

V Rosarium Virginis Mariae sv. Janez Pavel II. razlaga, kako moliti rožni venec, da nam bo prinesel mir. Sveti oče piše: »Rožni venec je molitev, ki je po svoji naravi naravnana na mir, ker temelji na kontemplaciji Kristusa, Kneza miru in našega miru. Kdor se priliči Kristusovi skrivnosti – rožni venec vodi prav k temu – se uči sprejemati skrivnost miru in iz tega naredi načrt za svoje življenje.

Poleg tega ima rožni venec na molivca pomirjujoč učinek v moči svojega meditativnega značaja, ko si mirno sledijo zdravamarije. Molivca pripravi, da sprejme in okuša v globini svojega bitja ter razširja okrog sebe tisti pravi mir, ki je posebni dar vstalega Gospoda (prim. 14,27; 20,21).«

Christine Galeone

ROŽNOVENSKI ŠOPEK MATERI MARIJI Moč »bojnega rožnega venca«

Pred šestimi leti sem pričel kaditi. V zadnjih treh letih sem pokadil eno škatlico cigaret na dan. Ob koncu preteklega leta sem v starosti 22 let izgubil svojo mlajšo sestro, ki je bila hudo bolna. V tem času sem bil prisiljen pokaditi do tri škatlice cigaret na dan!

En mesec pred smrtjo svoje sestre je moja mama prebrala članek o »bojnem rožnem vencu«. Pripovedovala mi je o njem in misel, da bi ga imel tudi jaz, me je takoj prevzela. Že večkrat sem namreč poskušal opustiti razvado kajenja, vendar zaman. Odkritje »bojnega rožnega venca« je bilo zame previdnostno!

Moji starši so se odločili, da mi enega podarijo. Ker ne stanujem v istem mestu kot oni, sem ga prejel po pošti. Bilo je v mesecu novembru. Ker je moj duhovni oče za dva meseca odpotoval, sem moral čakati do konca januarja, da ga je lahko blagoslovil. Ker je vojaški kurat, je bilo zame pomembno, da ga je prav on blagoslovil. Po trimesečnem potrpežljivem čakanju sem ga lahko uporabil.

Nekega ponedeljka zvečer sem pred tabernakljem molil po navodilih »bojnega rožnega venca«, da bi bil ozdravljen odvisnosti. Ob dveh zjutraj sem vrgel proč svojo zadnjo škatlico cigaret in se jih nisem več dotaknil. S prenehanjem kajenja nisem imel nobenih težav. Nisem občutil ne pomanjkanja spanca, ne stresa, ne potrtosti. Bil sem presenečen! Že nekoliko več kot sedem mesecev je, ko sem se rešil te razvade in imam vtis, kot da nisem nikoli kadil. Zahvaljujem se sveti Devici, da je zame posredovala.

Johnovo pričevanje

Odmevi

Ob prazniku Božje Matere Marije bi se rada Bogu še posebno zahvalila, da je svojo Mater dal meni, nam vsem za mater. Čeprav marsikdo od nas nima več zemeljske matere, ni ostal sam. Z nami je Marija, najboljša mati.

V čem so sploh odlike dobre matere? Gotovo v skrbnosti in pozornosti do otroka, v potrpežljivosti in dobroti, v nesebični ljubezni in žrtvovanju zanj, v spremljanju z molitvijo, v nudenju popolnega varstva.

Čeprav ni vsakemu dano roditi otroke, biti jim telesna mati, je vsak od nas lahko komu duhovna mati – ne glede na spol in poklic, ne glede na to, ali je mlad ali star, zdrav ali bolan.