Nihče ne bo mogel
nikoli dojeti čudovitih zakladov posvečevanja v molitvi in v skrivnostih
rožnega venca. Premišljevanje skrivnosti življenja in smrti našega Gospoda
Jezusa Kristusa je vir čudovitih sadov za tiste, ki ga molijo. Danes iščejo
doživetja, ki človeka zadenejo, ganejo in mu zapustijo v duši globoke vtise.
Vendar, ali je kdaj obstajala bolj ganljiva zgodba od Odrešenikove, ki se odpre
pred našimi očmi v skrivnostih rožnega venca, ki nas spominjajo na ganljive
prizore življenja, smrti in slave Odrešenika sveta? Posebni hudičevi iluziji
nasedejo tisti, ki verjamejo, da obstajajo bolj vzvišene molitve od molitve
očenaš in zdravamarija, in te svete molitve – ki so opora, moč in zaščita za
dušo – opuščajo. Namreč, duša, ki ostane zvesta vsakodnevni molitvi rožnega
venca, ne bo nikoli znatno zašla, ker je hudič ne bo mogel prevarati. To
trditev bi podpisal z lastno krvjo.
Sv. Ludvik G.
Montfortski
Molitev rožnega
venca v družinah je ohranila vero.
Albanski škofje
so povabili fatimsko Marijo Romarico od januarja do aprila 2014 v zahvalo za
njeno priprošnjo v času preganjanja. Predsednik škofovske konference msgr.
Angelo Masafra je prepričan, da je vero v albanskem narodu ohranila molitev
rožnega venca v družinah. »Medtem ko je družina ob večerih molila, je eden od
članov stal zunaj na straži, da jih ne bi zasačili pri molitvi!« Fatimsko
sporočilo je bilo v Albaniji prisotno že leta 1942 in v albanščini je takrat
izšla knjižica Pet prvih sobot.
Z Njo bomo
premagali zlo v svetu.
Apostolski vikar
Svetega sedeža v Nepalu msgr. škof Paul Sinich je vernikom Nepala v oktobru
2014 pisal: »Častimo presveto Devico Marijo z molitvijo rožnega venca, ki je
vsemogočna in kontemplativna molitev.« Škof omenja misel papeža Benedikta XVI.,
ki pravi: »Rožni venec ni kakšna pobožna molitev iz preteklosti, ampak prinaša
novo pomlad.« Škof še piše: »Če molimo rožni venec, prosimo Marijino, naj
posreduje v naših družinah, v skupnostih, v Cerkvi in družbi. V teh zelo težkih
časih preizkušenj je Marija naše upanje in naša sopotnica. Z njo bomo premagali
zlo v svetu.« Škof vabi nepalski narod, naj vsak dan moli rožni venec za
edinost kristjanov, za trpeče in bolnike in za dobrobit Nepala.
Zakaj rožni venec
molita po tihem?
Peljal sem se iz
Luksemburga v Bruselj. Bilo je leta 1944. Začel sem moliti rožni venec. Bil sem
sam v oddelku.
V Marbehanu je
vstopila neka gospa. Opazila je, da molim rožni venec. Dala mi je znak kot
pozdrav, potem pa je tudi ona začela moliti rožni venec v tišini. Občudoval sem
njeno umirjenost, pogum in spoštljivost. Na postaji Longlier je vstopil mož
obilnejše postave, slikovit. Usedel se je v najin oddelek, precej glasno.
Gospa mi je dala
znak da bo ona nadaljevala z molitvijo rožnega venca. Na kar sem tudi jaz
odgovoril prav tako, da ne bom odnehal. Sopotnik naju je gledal precej zmedeno,
gledal najine roke z rožnim vencem. Lahko bi se posmehnil. Toda nikakor. Na
najino presenečenje je snel svoje pokrivalo in vprašal: "Zakaj vidva
molita rožni venec potihoma in zakaj ga ne molimo na glas skupaj?« Molili smo
do postaje Jemelle, ko sta sopotnika izstopila.
princ Xavier de
Burbon-Parme, v: Cvetke Device Marije, 129–130.
