Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

četrtek, 13. december 2018

ODMEVI

Stojnica na Stični mladih je z Božjo pomočjo zelo uspela. Najbolj je pritegnil napis: Marijino brezmadežno Srce bo zmagalo. Redovnice benediktinke, ki so bile poleg nas, so z občudovanjem opazovale neprestano obleganje naše stojnice. Zmogla sem se dati mladim popolnoma na razpolago. Posredujem pa vam enega najlepših odzivov, ki je zapisan tudi v zvezku: Hvala vam za vaše molitve za duhovne poklice. Obljubili ste mi molitev, ki je bila uslišana. Bogu sem hvaležen, da sem že drugo leto salezijanec. Se priporočam v molitev še naprej. Presveto Srce Jezusovo, prosi za nas. Marija, prosi za nas! Hvala.
Vrečke, na katere sem z zlatimi črkami na križu narisala srce, pod križem napis AVE in pod AVE ime Božjega otroka, ki je vrečko prejel, so bile zelo lepo sprejete. Na hrbtni strani sem napisala: ZDRUŽENJE POSVEČENIH JMS in NE BOJ SE. Zelo so bili hvaležni zanje in tudi zaradi lepih vrečk radi vzeli kakšno knjižico, zato jih je zelo malo ostalo. Plakat, ki je vabil na mesečna srečanja posvečenih JMS, si je še najbolj podrobno ogledal ravno škof Šuštar.
Mojca

sreda, 12. december 2018

Slabokrvnost - anemija

Je najpogostejša krvna bolezen ali motnja. Povzroča jo pomanjkanje železa, folne kisline in vitamina B12. Pojavlja se pogosteje, kot na splošno mislimo. Najbolj ogrožene so žene v starosti od 15 do 50 let.
Anemija pomeni zmanjšano število rdečih krvnih telesc in hemoglobina v krvi, ki je nezamenljiva za normalno delovanje človeškega telesa. Prenaša kisik in hrano do vsake celice ter sodeluje pri odstranjevanju odpadnih produktov.
Beljakovinski pigment hemoglobin je sestavni del eritrocitov in veže nase kisik. Za izgradnjo je nujno potrebno železo. Če hemoglobina ni dovolj, govorimo o slabokrvnosti, kar povzroča slabšo resorbcijo življenjsko pomembnih snovi, zlasti tistih, ki so prisotne v manjših količinah, a so pomembne za pravilno delovanje organov. Posledica pomanjkanja je zmanjšana odpornost in pogostejša obolenja.
Pomanjkanje železa je posledica premajhnega vnosa v obdobju rasti, nosečnosti, dojenja, večjih športnih aktivnosti, intenzivnega dela ali različnih krvavitev. Zmanjšajo se tudi rezerve v vranici, jetrih in kostnem mozgu. Ker celice ne dobijo dovolj kisika, slabijo ali celo odmirajo. Posledica je padec energije, utrujenost, zmanjšana odpornost in slabše razpoloženje.

Znaki slabokrvnosti
Zanesljive podatke dajejo točne laboratorijske preiskave krvi, kjer določijo število eritrocitov, količino hemoglobina in vsebnost železa.
Izraziti znaki so: bledica, glavobol, utrujenost, slaba koncentracija. Pri težjih oblikah se pojavijo ranice na jeziku in ustnih kotih, tanjšanje nohtov, izpadanje las, dušenje, razbijanje srca in omedlevice.

Zdravljenje
Najboljša preventiva je zdrava prehrana, kot so rdeča pesa, polnozrnata žita, kalčki, lešniki, zelje, rumenjak, jabolčni krhlji, špinača, suhe slive, jetra, rdeče meso, zelena zelenjava, soja, melasa. Iz zeliščnega sveta pri slabokrvnosti pomaga: kopriva, regrat, rman, tavžentroža, robida, ognjič, pirnica, plahtica, rožmarin, šipek.
V ljudski medicini je cenjen pripravek šado.

Čajna mešanica proti slabokrvnosti:
2 žlici listov koprive
2 žlici plodov šipka
2 žlici korenin regrata
1 žlica tavžentrože

Za več informacij nas lahko pokličete v Stično v zeliščno lekarno Sitik, kjer vam bomo z veseljem pomagali z nasveti in pripravki p. Simona Ašiča.

Tel. št. 01 7877 065
e-pošta: info@sitik.si
farm. Klemen Križaj

torek, 11. december 2018

49. Strpnost

Strpnost je krepost, ker je potrpežljiva,
ker molčé prenaša govorjenje in vedenje,
tudi ko se z njim ne strinja,
ali mirno razloži drugačno mnenje.
Kadar pa postane nekdo brezobziren,
ko vsiljuje drugim svoj način življenja,
ali širi laž, tedaj,
poštenjak spregovori in dvigne glas,
brani, kar je res in prav.
Strpnost bi bila tedaj slabost.

50. Soodgovornost
Prav je, da smo strpni do človeka, ki se moti,
a hkrati ne brezbrižni do resnice.
Kdor je tiho, ko opazi, da se širi zmota ali laž,
in kdor ne brani bližnjih, ki trpe krivico,
je sokriv nesreče in trpljenja,
ki ga povzročajo ljudem krivice, laž in zmota.

51. Iskanje lahkih poti
Navadno, ko ljudje zavračajo naravni red vrednot,
ker menijo, da je pretrd za nov, sodobni rod,
ki hoče manj pravil in to milejših,
se nevede prepuščajo
prav sodbam tistih medijev,
ki so prikrit diktat močnejših.
dr. Marko Kremžar

ponedeljek, 10. december 2018

Vir največje moči I/14 Edina metoda!

»Koliko metod imate naprodaj za učenje angleškega jezika?« sem vprašal v knjigarni. Pokazali so mi celo polico knjig, kjer sem mogel našteti kar 27 različnih metod, debelih in drobnih knjig. Nato sem vprašal, katera izmed njih bi bila najboljša.
»Vzemite katerokoli, ne ena ne druga ni dosti prida,« je smehljaje se odgovoril prodajalec.
»Kaj storiti?«
»Če se hočete naučiti govoriti angleško, pojdite tja, kjer ta jezik govorijo, in govorite. Vse drugo je odveč.«
Večkrat sem se spomnil tega odgovora, kadar me je kdo spraševal, katera je najboljša knjiga, da bi človeka naučila moliti. Katero vzamete v roke, je lahko dobra, nič pa se ne da primerjati s prakso, to se pravi: z dejansko vajo. Moliti – je resnično najboljša metoda, da se naučimo moliti.
Molitev je kakor jezik: jezik, v katerem govorimo z Bogom. To je jezik, ki ima le malo besed. Vzrok je dokaj preprost; kajti ta jezik rabimo le za to, da nas razume Bog. Če bi bil naš Bog kak malik, bi bila upravičena gostobesedna in glasna govorica, da bi se mogli sporazumeti z njim. Toda naš Bog ni tak! »Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani zaradi svojih mnogih besed. Ne postanite jim podobni; saj vaš Oče ve, kaj potrebujete, še preden ga prosite« (Mt 6,7–8).
Čemu pa potem toliko raznih pobožnosti, devetdnevnic in tridnevnic? Kristus nam je zapustil očenaš kot vzorec molitve, ki se ga moramo držati, kadar se obračamo na svojega Očeta, ki je v nebesih. Nobena molitev, ki se ne drži tega vzorca, najsi bo še tako dobra in lepa, ni v skladu s tem, kar nas je Kristus učil. Če hočete videti, kako je Kristus molil, berite na primer še čudovita poglavja v Janezovem evangeliju (14–18), ki kar kipe od prave, vzvišene in možate mistike.
Že prej smo omenili: vsi razlogi, ki jih v svojih molitvah navajamo, vsi nagibi, vsi naslovi, ki jih hočemo uveljaviti, Boga ne ganejo: »saj vaš Oče ve, kaj potrebujete, še preden ga prosite«. Pač pa naj ti razlogi in čustva, ki smo jih v molitvi primerno razložili, služijo nam, da nas same ganejo in pomnožijo naše zaupanje, da bomo uslišani. Nikakor torej ne zametujem lepih molitev, polnih vzvišenih misli, pobožnosti in devetdnevnic, ki vsebujejo molitve, polne možatih in gorečih čustev. Kadar nas te molitve navajajo k temu, da z večjim zaupanjem prosimo ter svojo voljo popolnoma izročamo v Božje roke, so zelo koristne in vredne vse hvale in razširjenja.
Kadar se kdo hoče učiti tujega jezika, se mora najprej naučiti tistih besed, ki jih pogosto rabimo, in so, kakor pravimo, običajni besedni zaklad. Jezik molitve je preprosta stvar, saj je treba zanj le malo besed. Da pa moremo tem besedam dati pravi pomen, da jih izgovarjamo v tistem duhu, v katerem jih je izgovoril naš Gospod Kristus, za to pa je treba veliko vaje, neprestane vaje in posebne Božje milosti. Stavek, ki pove bistvo molitve in je njen izvleček, se glasi:
»Ne moja, marveč tvoja volja naj se zgodi!«
Vsa skrivnost učinkovite molitve je v tem, da prosimo z vero in brez omahovanja. Edino sredstvo, da v veri ne omahujemo, je, da se popolnoma izročimo v Božje roke, saj Bog bolje ve kot mi, kaj je za nas dobro. Da pa se bomo mogli popolnoma izročiti v Božje roke, moramo najprej začeti z malimi dejanji, v katerih svojo voljo podredimo Božji. Če bomo ta dejanja ponavljali, se bomo s pomočjo Božje milosti polagoma navadili popolne skladnosti s sveto Božjo voljo.
Vzemimo polo papirja, preganimo ga na dvoje, pa bo na pregibu ostala vidna črta. Če papir spet zravnamo in ga na istem pregibu znova zganemo, bomo videli, da je črta na pregibu zdaj vidnejša ko prej. Če to večkrat ponovimo, bo papir na istem mestu vedno laže preganiti. Nekaj podobnega se zgodi, če začnemo svojo voljo podrejati Božji, kadar ga kaj prosimo. Spočetka bo stalo precej truda, vdati se v vsem Božjim ukrepom, tudi ko se ti ne skladajo popolnoma z našimi željami. Če pa po tej poti nadaljujemo, bomo sčasoma in z Božjo milostjo dosegli, da bo naša molitev nad vse uspešna; ne bomo namreč niti trenutek omahovali, ker bomo trdno oprti na nepremakljivo skalo Božje volje. Treba je torej moliti, in sicer vztrajno moliti, da dosežemo spretnost prave molitve, kakor moramo ponavljati, kadar se učimo kakega tujega jezika.
Ko se učimo molitvenega jezika, se nam pa zgodi nekaj docela nasprotnega kakor pri učenju tujega jezika. Kadar se namreč vadimo v tujem jeziku, dobivamo vedno večji besedni zaklad. Pri molitvenem jeziku pa je besed vedno manj, čim bolj napredujemo v učenju tega vzvišenega jezika, dokler se naš besedni zaklad ne skrči na tele štiri besede: »Zgodi se tvoja volja!«
Še več! Kadar naša molitev postane res popolnoma zaupna, tedaj celo naš jezik obmolkne in naša duhovna in telesna drža popolne vdanosti postane najzgovornejši izraz naše prošnje.
Spomnimo se na Učitelja vseh učiteljev, kako moli na Oljski Gori: najprej z zelo malo besedami, kmalu pa brez besed – z obrazom na zemlji. Živa podoba popolne vdanosti volji nebeškega Očeta!
Spomnimo se, kako je zgovorni David vedno bolj krajšal svoje silne prošnje ter se vedno globlje pripogibal pred Gospoda, dokler ni vzdihnil: »Naše telo se oprijemlje zemlje« (Ps 43,26).
Spomnimo se na orjaškega preroka Elija, kako se je potem, ko je izprosil ogenj z neba, vrgel na tla, z glavo med koleni, kakor napet lok pred Božjim obličjem in v molitvi prosil za dež, ne da bi črhnil eno samo besedo.
C. M. de Heredia

nedelja, 9. december 2018

Zaupanje v Boga, spreobrnjenje in poznanje Boga

Apostol pravi, da nekateri ne poznajo Boga (prim. 1 Kor 15,34), jaz pa pravim, da ga vsi tisti ne poznajo, ki se nočejo spreobrniti k njemu. Spreobrnitev pa zavračajo, ker si Boga predstavljajo visokega in strogega, četudi je milostljiv; trdega in neizprosnega, četudi je usmiljen; nasilnega in strašnega, četudi je ljubezniv …
Kaj se bojite, maloverni? Da ne bi hotel odpustiti grehov? Saj jih je z lastnimi rokami pribil na križ. Da ste občutljivi in razvajeni? Saj pozna prst, iz katere smo narejeni. Da ste preveč vdani zlu in zapleteni v grešne navade? Saj Gospod rešuje jetnike (prim. Ps. 146,7). Da vam Gospod, ogorčen zaradi strašnih in premnogih grehov, ne bi hotel ponuditi svoje roke v pomoč? Toda kjer se je pomnožil greh, se je še veliko bolj pomnožila milost (Rim 5,20) … Kaj vas zadržuje od zveličanja ? To, kar pravim: ne poznate Boga, mojim besedam ne verjamete.

sobota, 8. december 2018

Vednost o Bogu in ljubezen do Boga

Pouk dela človeka učenega, navdušenje pa modrega. Sonce ne ogreva vseh, katerim sveti; tako tudi učenost, ki mnoge uči, kaj je treba storiti, poslušalcev hkrati ne navduši, da bi to storili.
Eno je poznati veliko bogastva, drugo pa je imeti ga, saj človeka ne naredi bogatega poznanje, ampak posedovanje. Prav tako je eno poznati Boga, drugo ljubiti ga, saj človeka ne naredi modrega spoznanje, ampak ljubezen, ki ga prevzame …
Res je začetek modrosti začetna ljubezen do Gospoda (prim. Ps 111,10), saj duša spozna Boga šele takrat, ko jo prešine z ljubeznijo in ne, ko jo napolni z znanjem (23,14).

petek, 7. december 2018

Misli sv. Bernarda Obrekovanje in ljubezen

Napaka obrekovanja napada zlasti ljubezen, ki je Bog. Tudi vi lahko vidite, da ta napaka bolj kot vse druge napada in preganja ljubezen. Kdor obrekuje, najprej pokaže, da je sam brez vsake ljubezni. Z obrekovanjem želi doseči, da bi obrekovani postal osovražen ali zaničevan pri tistih, pred katerimi ga obrekuje. Hudobni jezik rani ljubezen v vseh, ki ga poslušajo in, kolikor more, ubije in zatre; prav tako pa tudi pri vseh drugih, do katerih bo morda prišla beseda teh, ki so navzoči. Vidiš, s kakšno lahkoto in naglico more naglo se razširjajoča beseda okužiti s hudobijo veliko duš! …
En sam človek spregovori eno samo besedo in tista edina beseda v hipu prodre v ušesa mnogih poslušalcev in ubije njihove duše. Srce, ki je zagrenelo v žolču nevoščljivosti, more z jezikom trositi samo grenkobo, kakor govori Gospod: »Česar je polno srce, to usta govore!« (Lk 6,45).