Sporočila Device Marije

Devica Marija se je trem fatimskim pastirčkom leta 1917 prikazala šestkrat. Pozneje se je še nekajkrat prikazala Luciji. Tu bodo navedena le bistvena sporočila in naročila.

Pri prvem prikazanju, 13. maja, jih je vprašala:

»Ali se hočete darovati Bogu, da boste prenašali vse trpljenje, ki vam ga bo poslal, v zadoščenje za grehe, s katerimi ga ljudje žalijo, in kot priprošnjo za spreobrnjenje grešnikov?«

Lucija je odgovorila: »Da, hočemo.«

Tedaj je rekla Božja Mati:

»Morali boste veliko trpeti, toda Božja milost bo vaša moč.«

Pri drugem prikazanju, 13. junija, je Marija obljubila, da bo Frančiška in Jacinto kmalu vzela v nebesa. Luciji pa je rekla:

»Jezus hoče s tvojim sodelovanjem doseči, da me bodo ljudje spoznali in ljubili. Na svetu hoče vpeljati pobožnost do mojega brezmadežnega Srca. Tistemu, ki se je bo oklenil, obljubim zveličanje in te duše bo Bog ljubil kakor cvetlice, s katerimi krasim njegov prestol.«

Pri tretjem prikazanju, 13. julija, je Marija naročila:

»Žrtvujte se za grešnike in pogosto recite, posebno kadar napravite kakšno žrtev: 'O Jezus, to je iz ljubezni do Tebe, za spreobrnjenje grešnikov in v zadoščenje za grehe, storjene zoper Marijino brezmadežno Srce.'«

Nato je razodela tri dele fatimske skrivnosti, na koncu pa je dodala prošnjo, ki jo molimo po vsaki desetki rožnega venca. Prvi in drugi del skrivnosti je Cerkev razodela leta 1942, tretji del pa šele leta 2000.

Pri četrtem prikazanju, 19. avgusta, je Marija naročila.

»Molite, veliko molite in delajte žrtve za grešnike. Veliko duš namreč gre v pekel, ker ni nikogar, ki bi se zanje žrtvoval in molil zanje.«

Pri šestem in zadnjem prikazanju, 13. oktobra, je Marija Luciji rekla:

»Hočem ti povedati, naj tukaj naredijo kapelo meni v čast. Sem Gospa rožnega venca. Še naprej vsak dan molite rožni venec. Vojna se bo končala in vojaki se bodo v kratkem vrnili domov.«

Bolj žalostna je rekla:

»Naj ljudje ne žalijo več Boga, našega Gospoda, ki je že zelo žaljen.«

Velika množica od petdeset do sedemdeset tisoč ljudi je tedaj videla znameniti sončni čudež, ki ga je Marija pastirčkom do dneva in ure natančno napovedala že tri mesece prej kot potrdilo pristnosti fatimskih dogodkov.

V zavodu sester dorotejk Vilar pri mestu Porto na severu Portugalske je Marija 26. avgusta 1923 Luciji priporočila molitev in žrtve za grešnike, da se ne bodo pogubili.

Ko je bila v Španiji, v mestu Pontevedra, pri sestrah dorotejkah v postulatu, se ji je ponoči, 10. decembra 1925, prikazala Marija z Detetom, ji pokazala svoje s trnjem obdano srce in ji dala naročilo glede širjenja pobožnosti petih prvih sobot.

V samostanski kapeli v Tuyu v Španiji je Marija 13. junija 1929 sporočila, da Bog »prosi svetega očeta, naj v občestvu z vsemi škofi sveta posveti Rusijo« Marijinemu brezmadežnemu Srcu, in »obljublja, da jo bo po tem sredstvu rešil«.

FATIMA – STOLETNICI NAPROTI PRIPRAVIMO SE NA MARIJIN OBISK (2) Sporočila angela miru

Angel miru se je leta 1916 trikrat prikazal trem fatimskim pastirčkom, takrat devetletni Luciji dos Santos, osemletnemu bratrancu Frančišku in njegovi šestletni sestrici Jacinti. Prikazovanja in naročila angela so pripravljala pastirčke na Marijina prikazovanja leta 1917.

Spomladi leta 1916 se je Božji poslanec predstavil kot angel miru in povabil otroke k molitvi. Nato je pokleknil na zemljo in se s čelom dotaknil tal ter trikrat molil, otroci pa za njim:

Moj Bog, verujem vate, molim te,

upam vate in te ljubim nadvse.

Prosim te odpuščanja za tiste,

ki ne verujejo, ne molijo,

ne upajo in te ne ljubijo.

Preden se je poslovil, je naročil: »Tako molíte! Srci Jezusa in Marije sta pozorni na vaše goreče prošnje.« Otroci so dolgo na kolenih in sklonjeni ponavljali to molitev.

Drugič se je isti angel prikazal sredi poletja in je naročil: »Molíte! Mnogo molíte! Presveti Srci Jezusa in Marije imata z vami načrte usmiljenja. Stalno darujte Najvišjemu molitve in žrtve.«

Na Lucijino vprašanje, kako naj se žrtvujejo, je angel pojasnil: »Ob vsaki priložnosti, kadar morete, darujte Bogu žrtev v zadoščenje za grehe, s katerimi ga ljudje žalijo, in kot prošnjo za spreobrnjenje grešnikov […] Predvsem sprejmite in vdano prenašajte trpljenje, ki vam ga bo poslal Gospod.«

Otroci so doumeli vrednost žrtve, kajti po njej Bog spreobrača grešnike. Od tega trenutka dalje so za spreobrnjenje grešnikov darovali Bogu vse, kar jih je bolelo.

V jeseni istega leta se je angel miru tretjič prikazal. V roki je imel kelih in nad njih hostijo, od katere je kapljalo nekaj kapelj krvi. Pustil je kelih in hostijo viseti v zraku, se vrgel na tla in trikrat ponovil molitev:

Presveta Trojica, Oče, Sin in Sveti Duh,

molim te iz dna srca

in ti darujem predragoceno telo in kri,

dušo in božanstvo Jezusa Kristusa,

navzočega v vseh tabernakljih sveta,

v zadoščenje za žalitve,

bogoskrunstva in brezbrižnosti,

s katerimi ga žalijo ljudje.

Po neskončnem zasluženju

presvetega Srca Jezusovega

in brezmadežnega Srca Marijinega

te prosim za spreobrnjenje ubogih grešnikov.

Lucija je pozneje zapisala: »Prevzeti od nadnaravne moči, ki nas je obdajala, smo posnemali angela v vsem, torej smo klečali kakor on in ponavljali molitve, ki jih je molil on. Moč Božje navzočnosti je bila tako silna, da nas je prevzela in skoraj popolnoma oslabila.«

Prikazovanja angela miru so pastirčkom zelo pomagala, da so bili dobro pripravljeni na Marijina prikazovanja leta 1917. Napredovali so v molitvi, vadili so se v odpovedovanju, živeli so v Božji navzočnosti in se varovali greha.

Šopek Materi Mariji

Msgr. Delmas, škof v Angersu, je bil V LURDU DELEŽEN 68. ČUDEŽA, ki je bil javno objavljen v nedeljo, 27. marca 2011. Njegov tajnik Sergij François poroča:

»Po kirurškem posegu v juniju leta 1997 je bila moja leva noga skoraj paralizirana … Nikoli nisem prosil Marije pomoči zase, ampak sem vedno molil za druge bolnike.

Vse se je pričelo 12. aprila 2002 v popoldanskem času. Nahajal sem se v cerkvi sv. Bernardke pred votlino, da bi prejel zakrament bolniškega maziljenja. Ob koncu obreda se je mladi gospe ob meni pričelo kolcati. Kot svojo hčerko sem jo prijel za roke, da bi jo potolažil, pri tem pa sem rekel: 'Vse bo dobro. Marija je tukaj in nas vidi.'

V tistem trenutku je vse moje telo spreletel nenavaden srh … Domov sem odšel na svojih nogah. Šele ko sem hodil vzdolž obale sv. Jožefa, sem opazil spremembo. Običajno sem se vzpenjal tako, da sem se naslanjal na palico! […] Bolnišnica v Anjouju je tri dni kasneje prijavila ozdravljenje na uradu za ugotavljanje čudežev.«

www.famillechretienne.fr

Po znamenju z nebes, v noči s 25. na 26. januar 1938, je sestra Lucija, vidkinja fatimske Device, razumela, da je vojna, ki jo je Mati Božja napovedala v svojem sporočilu 13. julija, blizu. Po več poizkusih je končno obvestila škofa iz Leirie msgr. da Silvo.

Še posebej je potrebno omeniti 6. februar 1939, ko mu je šest mesecev pred uradno napovedjo vojne pisala o skorajšnjem spopadu evropskih razsežnosti. Ob tem je izpostavila izjemno pomembno stvar: Portugalski bo prizaneseno zaradi narodne POSVETITVE PORTUGALSKE MARIJINEMU BREZMADEŽNEMU SRCU, ki so jo opravili portugalski škofje in jo obnovili 13. maja 1938.

Lucijina vnaprejšnja napoved se je uresničila dobesedno: noben portugalski vojak ni sodeloval v vojni in nobena tuja vojska tudi za kratek čas ni zasedla Portugalske. Medtem ko je vsa Evropa pet let trpela zaradi strašne vojne, je samo Portugalska ostala v miru.

www.fatima100.fr

Ves mesec december leta 2009 se je »zelo svetleča bela silhueta«, obdana s pasom »savojsko modre barve«, pojavljala na različnih krajih v Egiptu. Po prepričanju koptskega pravoslavnega škofa Anba Theodosiusa je šlo za »PRIKAZOVANJA SVETE DEVICE«. Ti dogodki so povzročili veliko gorečnost. Več kot 200.000 kristjanov in muslimanov zagotavlja, da so bili priča prikazovanjem Device Marije.

»Devica, ki je brez dvoma oblečena v bela in modra oblačila, ne more biti prikazen«, razlaga šestintridesetletni Rami, poročevalec agencije France Presse. V Egiptu je v koptski Cerkvi mesec december posvečen Devici Mariji. »Sveta Devica se je prikazala v Warrak Al-Hadar (Giza) pri cerkvi, ki nosi njeno ime. Dogodek je velik blagoslov za Cerkev in ves egiptovski narod«, razlaga še Anba Theodosius.

V intervjuju za revijo Familia Christiana je župnik pravoslavne koptske župnije v El Warrak Abbouna Loustos Kamel Dos povedal: »V nas ta dogodek vzbuja brezmejno veselje. Prikazovanja nam dajejo čutiti, da je Devica Marija z nami … Že večkrat je tukaj egiptovskim sinovom izkazala posebno ljubezen. Egipt je dežela, ki jo Gospod blagoslavlja.«

Paul Ohlott

actualitechretienne.wordpress.com

8. septembra 2015 so na praznik Marijinega rojstva v Yahoudu v Siriji ob navzočnosti škofa nadškofije Homs, apostolskega nuncija in katoliškega grško-melkitskega patriarha praznovali POSTAVITEV OGROMNEGA KIPA DEVICE MARIJE. Po mnenju mestnega župnika Georgesa Haddada je ta kip odgovor džihadistom, ki so v času svoje okupacije uničili številne kipe ali ikone.

Nekaj dni po osvoboditvi tega mesteca so se ljudje spomladi 2014 začeli vračati v svoje domove. Nekateri so bili porušeni, mnogi izropani. Župljani so povedali župniku Georgesu, da je KIP DEVICE MARIJE V KAPELICI OB KATEDRALI JOKAL. Naslednji dan so otroci pohiteli tja in videli, da Devica Marija spet joče. »Videl sem solzo v kotičku njenih oči in Devica Marija je sijala v čudoviti luči 48 ur,« razlaga župnik.

Ali je Devica Marija jokala zaradi naših tegob? Od veselja ob naši vrnitvi? »Tega ne vemo,« pravi župnik Georges, »toda odločili smo se, da jo častimo in ji posvetimo župnijo.« Novi kip, ki ga opogumlja, so postavili na trgu pred cerkvijo, s katero so džihadisti grdo ravnali.

fr.aleteia.org

3. Posvetitev slovenskega naroda Mariji – dejanje izredne pomembnosti

Slovenski škofje so 21. januarja 1992 sklenili, da po mednarodnem priznanju Republike Slovenije posvetijo slovenski narod Mariji. Skupno dejanje posvetitve naj bi bilo za vse Slovence na slovesni praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta.

Božji služabnik Anton Strle je to posvetitev označil kot »dejanje izredne pomembnosti«. V svojem kratkem, a zgoščenem članku, objavljenem v Družini, je zapisal: »Zgodovina slovenskega naroda«, tako utemeljujejo škofje to svojo odločitev, »z vsemi sončnimi in senčnimi stranmi je hkrati zgodovina slovenske vernosti. V njej je imela posebno vlogo Božja in naša Mati Marija. Versko življenje je cvetelo takrat, ko je bila razširjena živa in zdrava pobožnost do Božje Matere. Kadar te ni bilo, je med našimi predniki plahnela in ginila tudi vernost. V najhujših stiskah nam je ohranila vero in ljubezen, da smo mogli obstati do današnjih dni. Prek vseh oblik življenja od naseljevanja do danes nam je kazala pot k svojemu Sinu. … Zato je primerno, da se v tem pomembnem trenutku svoje zgodovine izročimo Marijini materinski ljubezni, da se ji posvetimo.«

            »Posvetitev in izročitev našega naroda Mariji je izraz našega priznanja za vse, kar je storila in še dela za naš narod. Posvetiti se Mariji pomeni priznati njeno poslanstvo v zgodovini našega naroda. Kdor pozorno presoja vsa dogajanja naše pretekle zgodovine in kdor danes v luči vere gleda in spremlja življenje naših ljudi, bo ugotovil, da čuva nad našim narodom njena materinska ljubezen. S posvetitvijo se izročamo v varstvo nebeški Materi.«

»Vsa Evropa se danes odloča za svojo novo prihodnost in stoji pred izzivom za novo in ponovno odločitev za Boga ter za ponovno srečanje z osebo Jezusa Kristusa in njegovim naukom. Želimo se vrniti v Evropo sv. Benedikta, ki je, po besedah Pavla VI., prinesel Evropi križ (krščanstvo), knjigo (kulturo) in plug (gospodarski napredek). Želimo se vrniti v Evropo svetih bratov Cirila in Metoda, ki sta našemu narodu prinesla krst in abecedo, vero in književnost. S tem sta mu zagotovila prihodnost in napredek. Naš narod je bil krščen. Tega dejstva ne moremo več odmisliti. Krst nas je uvrstil med kulturne narode Evrope. Naša izročitev Materi Božji pomeni po Mariji izročitev Bogu in Jezusu Kristusu. Ponovno izbiramo in sprejemamo krst Jezusa Kristusa, našega Odrešenika. Posvetitev je torej naš veliki povratek in vrnitev domov k Materi. S posvetitvijo se naš narod po žalostnih in bridkih preizkušnjah odpadov, odklonov, izgubljenosti in ateizma ponovno in znova vrača k Bogu in h Kristusu.«

Za sklep še pesem »Zmagala si, Devica slavna«, ki jo je uglasbil Matija Tomc:

Zmagala si, Devica slavna,

zmagala kačo pekla.

Vekomaj boš Kraljica naša,

mila brezjanska Gospa.

Tvojemu Srcu posvetimo

zemljo slovensko, naš rod.

Svoja ti srca izročimo,

tvoj mora biti naš rod.

Svetla Kraljica, z nami bodi!

Vate zaupa naš rod.

Naj za Boga srčno živimo,

On je naš Stvarnik, Gospod.

Svoje kraljestvo v nas obnovi,

vere kresove prižgi!

Da nas trpljenje ne premaga:

upanje daj in moči!

Anton Štrukelj