Poleg Božjega služabnika Antona Vovka so pred našimi očmi še drugi veliki Marijini častilci: častitljivi Božji služabnik Friderik Baraga, blaženi Anton Martin Slomšek, blaženi mučenec Lojze Grozde, Božji služabnik Anton Strle in mnogi drugi.
Blaženi Anton Martin Slomšek je leta 1854, ko je bila
razglašena verska resnica, da je Devica Marija brez madeža izvirnega greha
spočeta, zapisal v pastirskem pismu: »Kolikor bo med nami napredovalo Mariji
izkazano češčenje, toliko bolj bo rasla moč Marijine priprošnje za vsakega
kristjana posebej in za vesoljno krščanstvo sploh, ki posebno v sedanjih
nevarnostih potrebuje Marijinega varstva, da bi se ljudstvo ne pogreznilo v
prepad nevere in krivoverstva.«
Leta 1900 pa je škof Anton Bonaventura Jeglič nekako ob
začetku svoje nadpastirske službe zapisal pri duhovnih vajah: »Vse bom delal z
Marijo, zaradi Marije, v njej in po njej; Srce Marijino naj stopi na mesto
mojega srca in vse moje življenje naj bo tako, kakor bi izviralo iz Marijinega
Srca, kakor bi Marija delovala; v vsem hočem
biti odvisen od
moje Matere Marije.« Iz tega duha posvetitve Mariji je
knezoškof Jeglič širil Marijine družbe in pospeševal marijansko ter
evharistično pobožnost!
Anton Strle si
je po zgodnji smrti staršev zavestno izbral Marijo za svojo mater. Pozneje je
povedal, da ga je Marija v življenju varovala naravnost čudežno! V svoji oporoki, 12. marca 1974, je zapisal bistvene besede
glede svoje osebne posvetitve Mariji: »Po
Marijinih rokah se vsega darujem Jezusu Kristusu, da bom potrpežljivo nosil
svoj križ vse dni življenja – to je po vseh vodilih življenja moje zadnje
vodilo.«
Blaženi Lojze Grozde, goreč Marijin
častilec, je skušal tudi druge pridobiti za Marijo. Kako vneto je govoril na
praznik Brezmadežne, tri tedne pred svojo smrtjo. Končno je prav iz Stične
odšel po palmo mučeništva v službi fatimske Božje Matere!