Posvetitev presvetemu Srcu Jezusovemu in
obnavljanje te posvetitve je posebna oblika češčenja Jezusovega Srca. To je naš
odgovor na tisto ljubezen, ki nam jo Bog izkazuje zlasti z učlovečenjem in
odrešenjem. Takšen odgovor in zgled popolne posvetitve Kristusovi ljubezni je
izrazil apostol Pavel: »Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni?« (Rim 8,35).
»Kristusova ljubezen nas stiska, saj smo presodili takole: eden je umrl za vse
in zato so umrli vsi. Za vse pa je umrl zato, da tisti, ki živijo, ne bi živeli
več zase, ampak za tistega, ki je zanje umrl in bil obujen« (2 Kor 5,14 s).
Posvetiti se presvetemu Jezusovemu Srcu pomeni,
da začnemo živeti novo življenje in da temu življenju damo nov smisel. To
življenje bi mogli označiti z besedami Janeza Krstnika: »On – Kristus – mora
rasti, jaz pa se manjšati.«
Ta posvetitev zahteva popolno podaritev samega
sebe Jezusovemu Srcu, ne da bi kaj pridržali zase. Sv. Marjeta Alacoque je v
pismu materi Soudeilles leta 1684 to takole izrazila: »Če hočete živeti zanj in
doseči popolnost, ki jo pričakuje od vas, se morate popolnoma žrtvovati
njegovemu Srcu. Žrtvovati morate brez pridržka to, kar je odvisno od vas. Ne
smete hoteti ničesar, razen tega, kar je volja tega ljubeznivega Srca. Ne smete
ljubiti ničesar, razen tega, kar ljubi to Srce. Ne smete delati ničesar, razen
kar je v njegovo čast. Ne smete ničesar ukrepati, če ga niste prej vprašali za
svet in ga prosili za pomoč, da mu izkazujete slavo v vsem, ter se mu
zahvaljujete tako za neuspehe kot za uspehe. Vedno moramo biti zadovoljni in se
ne smemo zaradi ničesar vznemirjati. Kajti dovolj nam mora biti, da je Božje
Srce zadovoljno, ljubljeno in slavljeno.«
Preden se posvetimo Srcu Jezusovemu, moramo
očistiti svoje srce vsake nepravilne ali grešne navezanosti na sebe ali na
druge osebe ali stvari. Naučiti se je
treba, da vse ljubimo v Kristusu, da vse darujemo njemu in da vse delamo samo
iz ljubezni do njega. To pa sega na vsa področja človekovega življenja. Pri
posvetitvi je treba imeti pred očmi Jezusovo ljubezen, kateri naj od tega
trenutka dalje ničesar ne odrečemo.
Zgodilo se bo, kar pravi sv. Marjeta: »Če se
bomo izročili njemu, bo on skrbel za nas.«