Šopek Materi Mariji 1.

Sestra Lucija (vidkinja Matere Božje v Fatimi na Portugalskem) je p. Fuentesu 26. decembra 1957 zaupala tole resnico: »Sveta Devica je dala novo učinkovitost molitvi rožnega venca. Nobenega še tako velikega problema ni, naj si bo časni ali predvsem duhovni, ki se nanaša na življenje vsakega od nas, naših družin, družin sveta, verskih skupnosti ali celo narodov, ki ga ne bi mogli rešiti z molitvijo rožnega venca.«

V BRAZILIJI so v šestdesetih letih 20. stoletja kmetje zelo trpeli. Nujno potrebna je bila nova delitev posestev. Vladalo je obdobje hladne vojne in povsod je zaradi splošne velike revščine prišlo do formiranja komunističnih odborov. Z namenom, da bi izvedli državni udar in se hitro polastili oblasti, so hlinili navidezno razorožitev. Malo kasneje je P. PATRICK PEYTON v Riu de Janeiru zbral približno dva milijona vernikov k molitveni akciji rožnega venca.

V času, ko se je v Belo Horizonte (eno večjih mest v deželi) pričel komunistični kongres, na katerem bi določili mere prevzema oblasti, je na desetine tisočev žena iz mesta z rožnim vencem v roki, ki so ga molile zelo naglas, preplavilo ulice in zasedlo kongresno dvorano pred pričetkom zasedanja ter komunistom preprečilo vstop.

Novica o polomu se je razširila in povsod je prišlo do podobnih prizorov. Komunisti so morali bežati v tujino. Rožni venec je rešil Brazilijo pred državnim udarom in dogodek so poimenovali »novi Lepant«.

Albert Pfleger

Fatimska pobožnost v Stični, v torek, 13. oktobra

Ne pozabimo, da je jutri,
v torek, 13. oktobra, v Stični, v baziliki,  ob 19.30
zadnja letošnja fatimska pobožnost.
Najprej bo molitev rožnega venca,
nato mašna daritev z nagovorom,
procesija z Marijinim kipom in  svečami,
med petjem litanij in fatimske pesmi.
Če bo deževno, bo vse v cerkvi.
Na koncu bomo prejeli blagoslov z Najsvetejšim
in  obnovili posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu.
Pridite, Mati Marija vas vabi in pričakuje!

Prvosobotna fatimska pobožnost, prenesena na nedeljo

Po priporočilu naših škofov se bomo pripravili na obisk kipa fatimske Marije romarice z obhajanjem petih prvih sobot, od januarja do maja 2016.

Nekateri se sprašujete, ali je možno prvosobotno pobožnost prenesti na nedeljo.
Računajmo, da je zanjo treba imeti čas za:
1) rožni venec,
2) četrt ure za premišljevanje ene ali več skrivnosti rožnega venca,
3) zakrament sprave,
4) mašno daritev (ali vsaj zadostilno sv. obhajilo),
5) vse to v zadoščenje Marijinemu brezmadežnemu Srcu (in s tem Jezusu samemu).

Jezus je fatimski vidkinji Luciji pojasnil, da tisti, ki predpisanih pet pogojev ne bi mogli izpolniti v soboto,
jih lahko iz upravičenih razlogov z duhovnikovim dovoljenjem izpolnijo naslednjo nedeljo.

Ker gre za pet prvih sobot, ima prednost sobota. Upravičeni razlogi, da se prvosobotna pobožnost prenese na nedeljo,
so lahko različni, predvsem večja udeležba vernikov. Poudarek je na njihovi duhovni koristi.

Najbolje bi bilo narediti tako, da upoštevamo prvo soboto in nedeljo, kjer je to možno.

Pomemben je duh zadoščevanja, ljubezni in usmiljenja (bomo v letu usmiljenja!) in ne samo zunanje izpolnjevanje.

p. Anton Nadrah

Marijine solze v Sirakuzah

Ploski relief iz poslikanega mavca, ki predstavlja Devico Marijo in njeno brezmadežno Srce, obdano s trni in ognjenimi zublji (kot v Fatimi), se je nahajal v revni hiši ob vzglavni blazini mladoporočencev Lannuso. Podoba je od 29. avgusta do 1. septembra 1953 prelivala solze, ki so jih analizirali.

Sicilijanski episkopat je priznal nadnaravni izvor in pričel z gradnjo svetišča. Ob posvetitvi je papež Janez Pavel II. izjavil: »Marija je jokala v La Salette v sredini preteklega stoletja … v času, ko je bilo krščanstvo v Franciji deležno naraščajočega sovraštva. Jokala je tudi tukaj v Sirakuzah ob koncu druge svetovne vojne. Te solze lahko razumemo v povezavi z naslednjimi tragičnimi dogodki: neizmerno masovno uničenje ljudi zaradi vojne, holokavst judovskih mož in žena, grožnja s strani izrazito ateističnega komunizma v vzhodni Evropi.

Marijine solze so znamenja. Pričujejo o Materini navzočnosti v Cerkvi in svetu. Mati joka, ko vidi svoje otroke, da jim grozi duhovno ali fizično zlo.«

Pogovori z Jezusom (19) Pri mašni daritvi je odločilno tvoje sodelovanje

Predragi prijatelj, sam dobro veš, da pri mašni daritvi ne smeš biti podoben tujemu ali nememu gledalcu v kakšnem gledališču ali kinodvorani. Od tebe pričakujem mnogo več. Da mojega pričakovanja ne boš razočaral, moraš dobro razumeti mašne obrede in molitve. Vsaka mašnikova kretnja in kretnja zbranega občestva ima svoj pomen. Mašna daritev se pomenljivo začne z znamenjem križa in v imenu Svete Trojice, konča pa z besedami zahvale: Bogu hvala. Pri vsaki mašni daritvi gre za čudovito dejavnost vse Svete Trojice, dejavnost, ki tako zelo razodeva, da je Bog ljubezen.

Sodelovanje pri mašni daritvi je zunanje in notranje. Zunanje je tisto, kar se vidi in sliši, notranje sodelovanje pa se dogaja v srcu. Zunanje sodelovanje je v službi notranjega, ki je najpomembnejše.

Svoje sodelovanje z dogajanjem na oltarju izraziš s tem, da skupaj z drugimi vstaneš, se prikloniš, klečiš, sediš, hodiš, si v tihoti. S tem pokažeš, da pri mašni daritvi sodeluje ves človek, ne samo duh, ampak tudi telo. Stoja, sedenje, klečanje, prikloni, vse to je povezano z vsebino mašne daritve in pomaga to vsebino razumeti, hkrati pa pripomore k povezanosti z Bogom in navzočimi verniki.

Stoja je znamenje spoštovanja in pozornega poslušanja. Sedimo pri poslušanju Božje besede. S poklekom in klečanjem izrazimo češčenje, molitev, zbranost, ponižnost, majhnost, spoštovanje in prošnjo. Hodimo, ko pridemo v cerkev, ko prinašamo darove k oltarju in ko gremo k svetemu obhajilu. Tudi sveta tihota ima pri mašni daritvi svoj pomen.

Gospod Jezus, rad se bom poglabljal v mašno daritev. Trudil se bom, da bom že doma prebral mašna berila. V roke bom vzel tudi kakšno delo, ki govori o sveti maši. Če mi bo mogoče, bom tudi ob delavnikih hodil k maši. Nikoli pa je ob nedeljah in praznikih ne bom opustil po svoji krivdi. Kolikor je v moji moči, se bom trudil za zbranost. Pomagaj mi, da moje sodelovanje ne bo mehanično, ampak naj čuti srce, kar usta govore.

Srce Jezusovo pri mašni daritvi

Redovnik pripoveduje: »Spominjam se svojih zgodnjih srednješolskih let, ko sem pravzaprav začel zares z osebno molitvijo. Za god mi je mati podarila križ. Namestil sem ga nad posteljo. Od takrat se je v meni nekaj premaknilo. V sobi kar naenkrat nisem bil več sam. Nenehno sem čutil pogled Križanega in tudi sam sem pogosto usmeril svoj pogled nanj. Ta preprosti križ mi je sporočal, da nisem sam, da je nekdo, ki me spremlja, še več, da je nekdo, ki me ljubi do konca. Iz teh začetnih pogledov se je počasi razvijala moja osebna molitev. Jutranja in večerna. Spominjam se, da se je takrat moje življenje začelo spreminjati, da je dobivalo novo, intenzivnejšo razsežnost.«

Kakor za tega srednješolca je za mnoge kristjane Kristusova smrt pretresljiv dogodek, če si le vzamejo čas, da se vanj vživijo. Drugače je z mašno daritvijo, ki je za marsikoga le neprijetna zapoved. Vendar gre pri mašni daritvi v bistvu za isti dogodek kakor na Kalvariji, le da na nekrvav, skrivnosten način. S pomočjo mašne daritve daritev na križu traja skozi vse čase. Gre za spomin Jezusove smrti in vstajenja, spomin, ki je hkrati skrivnostno ponavzočenje te smrti in vstajenja. Isti Jezus, ki je nekoč visel na križu, se zdaj daruje na oltarju. Po mašni daritvi pritekajo sadovi kalvarijske daritve do nas.

Kdor živi iz prebujene žive vere, je zanj mašna daritev poglobljeno srečanje s presvetim Srcem Jezusovim. Tisti, ki živi površinsko in malo ve, kaj se dogaja na evharističnem oltarju, je zanj mašna daritev nekaj zelo dolgočasnega. Moral bi se poglobiti v dogajanje na oltarju in še prej na ambonu. Če bomo zaživeli iz Božje besede, nam bo tudi daritev postala bolj domača.

Srce Jezusovo se pri mašni daritvi daje za nas; daje v svoji besedi in pod podobo kruha. Njegovo ljubezen do nas bi morali vedno znova odkrivati. Pri tem nam pomaga pogostno branje in premišljevanje evangelija, redna poglobljena molitev, neprestano prizadevanje za izpolnjevanje Božje volje, dobra priprava na vsako mašno daritev in sveto obhajilo ter dejavno sodelovanje pri evharistični daritvi, življenje iz te daritve in prejetega obhajila.

p. Anton

Vabilo

V nedeljo, 11. oktobra ob 14.30, praznujemo v baziliki v Stični
tridesetletnico glasila "V Materini šoli"
in
tridesetletnico Bernardove družine.

Slovesno somaševanje bo ob 15.00 vodil
ljubljanski škof msgr. dr. Franc Šuštar.
Pred sv. mašo bo rožni venec, po maši pa pete litanije Matere Božje z blagoslovom.
Prejemniki glasila "V Materini šoli", člani Bernardove družine,
posvečeni Jezusovemu in Marijinemu Srcu in prijatelji stiškega samostana lepo vabljeni.

Cistercijani in Združenje posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu