Srečanje župnijskih animatorjev za posvetitev JMS v Stični

Lepo vabljeni na srečanje župnijskih animatorjev za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu, ki bo skupaj z odborom Združenja posvečenih JMS v samostanu v Stični v soboto, 10. maja. Ob 9.30 bo mašna daritev v Opatovi kapeli, nato srečanje v Jegličevi dvorani

Pogovori z Jezusom (4) Božja ljubezen neskončno presega očetovo in materino ljubezen

Predragi Božji otrok, že Sveto pismo Božjo ljubezen primerja z očetovo in materino ljubeznijo. Bog te ljubi neskončno bolj, kakor najboljši oče in najboljša mati ljubita svoje otroke. Jaz sem rekel učencem: Oče sam vas ima rad, ker imate tudi vi mene tako radi in trdno verujete, da sem prišel od Boga. Božja ljubezen do ljudi je popolnoma nesebična. Bog ne more od ljudi pričakovati ničesar, česar že ne bi imel sam. Ljubi nas, ker nam hoče dobro.

Božja ljubezen je v nekem smislu podobna materini ljubezni. Kakor otrok ni s svojo ljubeznijo zaslužil materine ljubezni, tako ljudje s svojo ljubeznijo ne morete zaslužiti Božje ljubezni. Bog vedno ljubi prvi in s svojo ljubeznijo človeka vedno znova preseneča.

Pri preroku Ozeju lahko beremo: Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil, iz Egipta sem poklical svojega sina. Jaz sam sem Efraima učil hoditi, jemal sem jih na svoje lakte, pa niso spoznali, da skrbim zanje. Pritegoval sem jih s človeškimi vezmi, z vrvicami ljubezni, bil sem jim kakor tisti, ki si vzdigujejo otroka k licu, počasi sem mu dajal jesti.

Božja ljubezen pa presega ljubezen še tako popolne zemeljske matere. Prerok Izaija je to takole povedal: Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim. Glej, na obe dlani sem te napisal.

Gospod Jezus, ti se zanimaš za vsakega človeka, saj si za vsakega umrl na križu in vstal od mrtvih. Vse pričakuješ v nebesih in želiš, da bi za nobenega tvoja kri ne bila zaman prelita. Vsakega poznaš po imenu in ga ljubiš, kakor da bi bil sam na svetu. Znano ti je tudi moje življenje. Z ljubeznijo me spremljaš od zibeli do groba. Vse je zapisano v knjigi življenja. Gospod, odpusti in izbriši, kar je bilo napačnega, nepremišljenega in s sebičnim namenom narejenega. Daj mi milost, da se v prihodnje poboljšam.

Zahvaljujem se ti, po tebi pa se zahvaljujem nebeškemu Očetu za neizmerno ljubezen, ki mi jo izkazujeta. Hvaležen hočem biti tudi Svetemu Duhu, ki je ena sama ljubezen. Božja ljubezen je izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. Zavedam se, kako je moja ljubezen v primeri s tvojo nepopolna in ne zasluži tega imena. Prosim Svetega Duha, naj mi podeli obilje ljubezni, ki je svet ne more dati, ker je nima.

Srečanja Bernardove družine v letu 2014

Mesečna srečanja Bernardove družine bodo v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 11. Maja (romanje!), 8. junija, 20. avgusta (ob 19.00 v cerkvi), 14. septembra, 12. oktobra, 9. novembra in 14. decembra. 

Srečanje župnijskih animatorjev za posvetitev JMS v Stični

Lepo vabljeni na srečanje župnijskih animatorjev za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu, ki bo skupaj z odborom Združenja posvečenih JMS v samostanu v Stični v soboto, 10. maja. Ob 9.30 bo mašna daritev v Opatovi kapeli, nato srečanje v Jegličevi dvorani.

Šolsko leto 2013–2014 izročeno Marijinemu brezmadežnemu Srcu

Napovedal ga je nadškof metropolit msgr. Waclaw Depo.

»Izročimo se njenemu brezmadežnemu Srcu,« je naslov pastirskega pisma nadškofa metropolita iz Čenstohove Waclawa Depoa za šolsko leto 2013-2014. Po odločitvi metropolita iz Čenstohove bo v nadškofiji šolsko leto »Leto izročitve«.

Ko je nadškof Depo predstavil izročitev šolskega leta Marijinemu brezmadežnemu Srcu, je tudi povedal, da je blaženi Janez Pavel II. izvršil takšno dejanje izročitve 25. marca 1984 v edinosti s škofi vsega sveta, ko je posvetil Rusijo Marijinemu brezmadežnemu Srcu.

Ko je spomnil na to izročitev, je metropolit spomnil tudi na življenje Janeza Pavla II. in na to, da je »njegova popolna izročitev in posvetitev Mariji povzročila ne le svetost njegovega življenja ampak tudi številna dela apostolata v Cerkvi in čudežno rešitev življenja.«

Nadškof Waclaw Depo je omenil, da se je Božji služabnik Stefan Wyszinski dobro zavedal, da se izročitev Božji Materi rojeva iz vere. Povedal je tudi, da je Božji služabnik kardinal Avgust Hlond na smrtni postelji izgovoril besede: »Zmaga, ko bo do nje prišlo, bo zmaga blažene Device Marije!« »To so preroške besede in so luč za sedanjost,« je še zapisal v pastoralnem pismu msgr. Depo in ga sklenil z besedami: »Naučimo se od Marije zrele in globoke vere!«

Informacija iz svetišča Jasna Gora

Obnovitev poljske narodne posvetitve Marijinemu brezmadežnemu Srcu

Na praznik Marijinega rojstva, 8. septembra 2013, je Cerkev na Poljskem med sveto mašo obnovila narodno posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu, ki jo je pred 67 leti prvič izvršil Božji služabnik kardinal August Hlond. »V Marijinem brezmadežnem Srcu je vse naše upanje,« je dejal nadškof iz Čenstohove Waclaw Depo, ki je vodil sveto mašo.

Škof je poudaril pomembnost posvetitve blaženi Devici Mariji, ki je bila izvršena po drugi svetovni vojni, in ki je poljskemu narodu vrnila primarne prvine: »versko in moralno zdravje«. »Na ta dogodek ne smemo gledati kot na podatek iz preteklosti,« je še dejal z besedami blaženega Janeza Pavla II iz leta 1979, in pozval k življenju po veri, ki je pristni osebni izraz narodne posvetitve.

Posvetitev v življenju

Odziv vernikov se mora poznati v vsakdanjem življenju in mora obroditi  sadove zvestobe, tudi sredi nevarnosti. »Posvetitev mora biti izziv za našo vest, da molimo rožni venec, obhajamo zakrament sprave, da opravljamo pobožnost prvih sobot in da imamo pogum izročati same sebe, svoje družine in svojo prihodnost v Marijino brezmadežno Srce,« je spodbujal nadškof.

Ta opis posvetitve, kot izziv, je povezan z rastočim razkristjanjevanjem poljske družbe, ki predstavlja veliko nevarnost za zvestobo poljskega naroda. »Vera Poljakov se vedno bolj predstavlja kot neka relikvija iz starih časov,« je dejal nadškof Depo in primerjal ta sodobni pritisk na vero s tistim, ki so ga trpele razne generacije pod propagando komunizma in ateizma.

Nadškof je poudaril: »Če bo Poljska zvesta Kristusu in njegovi Materi, bo rodila sadove vere, ki so: društvena moralnost in pravičnost ter ljubezen in upanje za vse.«

Obnovitve narodne posvetitve so se udeležili vsi glavni cerkveni dostojanstveniki: nadškof iz Przemya in predsednik škofovske konference Josef Michalik, primas Poljske in nadškof v Gnieznu Josef Kowalczyk in apostolski nuncij na Poljskem Celestino Migliore.

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC Ljubezen do rožnega venca

Z rožnim vencem se je Karol spoprijateljil že v najnežnejših letih, saj so ga vsak dan molili v domači družini. Ta molitev spada v vsa tri obdobja papeževega odnosa do Device Marije, Kraljice rožnega venca. Kot papeža so ga ljudje pogosto videvali z rožnim vencem v roki.

Papež Janez Pavel II. je s svojimi pogumnimi odločitvami vedno znova presenečal Cerkev in svet. Takšno presenečenje je bilo tudi tisto sredo pri splošni avdienci, 16. oktobra 2002, ko je napovedal leto rožnega venca. Ob začetku leta rožnega venca je napisal apostolsko pismo o rožnem vencu Rožni venec Device Marije.

O sebi je v tem pismu s prisrčnimi besedami zapisal: »Že od mojih otroških in mladostnih let je ta molitev zavzemala pomembno mesto v mojem duhovnem življenju (…) Rožni venec me je spremljal v trenutkih veselja in preizkušnje. Mnogotere skrbi sem položil v to molitev in v njej vedno prejel okrepčilo in tolažbo. Pred štiriindvajsetimi leti, 29. oktobra 1978, točno dva tedna po svoji izvolitvi na Petrov sedež, sem tako rekoč odprl svoje srce in dejal: 'Rožni venec je moja najljubša molitev. Je čudovita molitev, čudovita v svoji preprostosti in svoji globini' (…) Koliko milosti sem prejel v teh letih od svete Device po molitvi rožnega venca: Moja duša poveličuje Gospoda! Svojo zahvalo Gospodu želim izraziti z besedami presvete Matere, v varstvo katere sem postavil svojo petrovsko službo: Totus tuus!«

Papež nato napove leto rožnega venca. S tem nas hoče spodbuditi k premišljevanju in zrenju Kristusovega obličja skupaj z Devico Marijo, v njeni šoli. Dobesedno pravi: »Moliti rožni venec namreč ni nič drugega kakor premišljevati Kristusovo obličje skupaj z Marijo. (…) Želim, da v potekanju tega leta v raznih krščanskih občestvih posebej gojijo, priporočajo in cenijo to molitev. Zato razglašam obdobje od oktobra tega leta do oktobra 2003 za leto rožnega venca.«

Papež pravi, da prastara molitev rožnega venca »združuje preprostost ljudske molitve s teološko globino. Primerna je za ljudi, ki čutijo potrebo po zrelejši kontemplaciji. Cerkev je tej molitvi vedno pripisovala posebno učinkovitost. Najtežje skrbi je z zaupanjem polagala v skupno in vztrajno molitev rožnega venca. V časih, ko je bilo krščanstvo sámo ogroženo, so rešitev iz nevarnosti pripisovali tej mogočni molitvi. Devico presvetega rožnega venca so pozdravljali in častili kot posrednico odrešenja.«

Janeza Pavla II. si skoraj ne moremo predstavljati brez rožnega venca v rokah. Kako je cenil rožni venec, vidimo tudi po tem, da je vsako prvo soboto po vatikanskem radiu sam molil naprej to molitev.

Velika in izredno pomembna novost, ki jo je papež s svojim apostolskim pismom uvedel, je pet novih skrivnosti rožnega venca, pet skrivnosti svetlobe, svetli del rožnega venca. V njih je zaobseženo Jezusovo javno delovanje, od krsta v Jordanu do postavitve svete evharistije. Te skrivnosti so v dosedanjih treh delih rožnega venca manjkale. Zdaj imamo štiri dele rožnega venca: veseli, svetli, žalostni in častitljivi del. Premišljujemo vesele, svetle, žalostne in častitljive skrivnosti.

Papež končuje svoje pismo z molitvijo blaženega Bartola Longa: »O rožni venec, blagoslovljen po Mariji, blaga veriga, ki nas povezuje z Bogom, vez ljubezni, ki nas zedinja z angeli, stolp zveličanja zoper napade pekla, varen pristan v vesoljnem brodolomu, nikdar več te ne izpustimo. Ti, naša moč v smrtni uri. Tebi velja zadnji poljub našega življenja ob naši smrti. Zadnji pozdrav naših ustnic bodi tvoje milo ime, o Kraljica rožnega venca…!«