Nekateri so 13. septembra opazili razne
pojave: Iz sonca je izšel križ in se počasi pomikal proti vzhodu. Drugi so
videli nekakšne rože, ki so padale z neba, a zemlje niso dosegle, ampak so prej
izginile. Zdelo se je, kakor da je sonce izgubilo svojo moč; nekateri so videli
zvezde. Nebo je bilo jasno. V zraku je bila rumena barva. Pojavila se je
svetleča krogla in je počasi od vzhoda šla nad glavami ljudi, nato je izginila
v soncu. Črniko in pastirčke je obdal bel oblak. Vidci teh pojavov niso
opazili. Bili so zatopljeni v videnje.
Formigon je zaslišal več prič. Tu je
navedenih le nekaj izjav:
»13. septembra sem videl velik križ, ki
je prišel iz sonca in se počasi premikal proti vzhodu. Zdaj se je prikazal,
zdaj je izginil, dokler ga nisem zgubil izpred oči. Videl sem še druge stvari,
ki jih nisem zmožen razložiti. Ob isti uri so ljudje videli križ v župniji
Lages« (Joahim Tuna).
»Nekaj nadvse resnih oseb je videlo neke
vrste rože, ki so prihajale od zgoraj, tal pa se niso dotaknile. Ozračje je
dobilo rumenkasto barvo, morda zaradi otemnenja sonca. Kar se je zgodilo v tej
nagli četrt ure, se nikoli ne pozabi, je pa tudi težko opisati.
Jaz sem bil ta dan na kraju prikazovanj
in sem si zapisal globoke vtise, ki sem jih dobil in mi je o njih poročalo na
tisoče navzočih ljudi, ki so videli pojave« (bogoslovec Joel de Deus v pismu
kanoniku Feliksu, rektorju semenišča v Santarému).
Poznejši generalni vikar leirijske
škofije, ki je bil 13. septembra v Irijski globeli, je poročal o videnju svetle
krogle:
»Na moje veliko začudenje sem jasno in
razločno videl svetlo kroglo, ki se je veličastno in počasi premikala od vzhoda
proti zahodu. Tudi moj prijatelj je pogledal in na veliko veselje videl isto
nepričakovano in očarljivo prikazen (…) Nenadoma je krogla s svojo izredno
lučjo izginila izpred naših oči (…)
Mnogo ljudi je videlo isto, spet drugi
pa niso videli ničesar.
Čutili smo se zares srečne. S kakšnim
navdušenjem je šel moj tovariš od gruče do gruče in spraševal, kaj so videli.
Zaslišane osebe so bile iz vseh slojev. Vsi so soglasno potrjevali resničnost
pojavov, ki smo jih tudi mi videli (…)
Bili so še drugi pojavi, ki jih ni bilo
dano videti vsem: Ozračje se je nenadoma ohladilo, sonce je tako obledelo, da
so se videle zvezde, šel je nekakšen dež cvetnih listov mavričnih barv, ki so
izginjali, preden so prišli do zemlje. Te pojave je videlo in izpričalo na
tisoče ljudi.«
p. Anton
