José do Vale, urednik časopisa O Mundo, je 18. in 19. avgusta v dolgih
člankih hotel vse skupaj osmešiti in se je zaganjal proti »sovražnikom domovine
in republike«. Pisal je o predrznih zapeljivcih in zvodnikih, ki urijo otroke,
kako naj »vidijo« svetnico. Po njegovem gre za predrzno izkoriščanje naivnosti
toliko ljudi in nedolžnih otrok. Ti predrzni zapeljivci brez kazni počenjajo
vse te neumnosti. Naj ljudstvo odpre oči in z bičem nažene te mazače, ki
trgujejo z njegovo vero.
Avtor se sprašuje, ali gre za primer
prividov (halucinacije) ubogih otrok ali za premišljeno početje klerikalcev.
Zadeva ima pečat klerikalnega izkoriščanja. Vsakdo bo moral soglašati, da je za
fantazijo otrok to preveč. Otroci so bili poprej izurjeni, da so igrali to
vlogo.
Katoličan Costa Brochado je med drugim
odgovoril: »V članku Joséja do Vale pa je pametno in odločilno mesto, ki se
glasi: 'Vsakdo bo moral soglašati, da je za fantazijo otrok to preveč.
Neizobražen otrok sam od sebe ne bi imel in ne bi z lahkoto iznašel teh idej.'
Kdo ne vidi v tej vrsti člankov, ki so
bili napisani en teden po zasliševanjih otrok v Ourému, glas samih
zasliševalcev, ki so s tem objavili svoje sklepe? In če je tako, zakaj še do
danes niso predložili najmanjšega znamenja goljufije?«
p. Anton
