Bog podeli vsakemu človeku milost
skladno z nalogo, za katero ga je izbral. Ker je bil Kristus kot človek vnaprej
določen in izvoljen, da postane »Božji Sin«, je bil njegov osebni privilegij
tako obilna polnost milosti, da jo je razlival na vse, kajti »iz njegove
polnosti smo vsi prejeli«. Marija pa je to polnost milosti prejela, ker je bila
tako zelo blizu začetniku milosti, ker je sprejela vase tistega, ki je bil poln
vseh milosti. In ko ga je rodila, je morala na neki način dati to milost vsem.
V Devici Mariji je bila tako rekoč trojna popolnost milosti. Naprej popolnost
pripravljenosti, ki jo je naredila primerno, da je postala Kristusova Mati, in
je bila sad njenega svetega življenja. Druga popolnost milosti je izhajala iz prisotnosti
Božjega Sina v njej, ko se je učlovečil v njenem telesu. Tretja popolnost pa je
tista dokončna, ki jo uživa v nebeški slavi.
sv. Tomaž
Akvinski
