Upravitelj je pastirčke odpeljal v Ourém
na zaslišanje in v zapor, kjer so bili do 15. avgusta. Iz njih je hotel z vsemi
sredstvi, tudi s silo, izvleči vsebino skrivnosti. Grozil jim je s smrtjo.
Kljub temu, da so pastirčki resno računali s smrtjo, niso glede skrivnosti
ničesar izdali. O upraviteljevih zasedah in o zaporu je Lucija povedala:
»Imam vtis, da je bil upravitelj orodje
v Božjih rokah. Tako smo imeli priložnost, da smo trpeli iz ljubezni do Njega
za spreobrnjenje grešnikov. Domnevam, da sta bratranca imela enak vtis.«
Dne 27. septembra 1917, ko je Formigon
prvič zaslišal vidce, mu je Lucija povedala, da je upravitelju razodela vse,
razen skrivnosti:
»Gospod upravitelj je res hotel, da bi
mu odkrila skrivnost. Ker pa je nisem smela nikomur razodeti, mu je nisem
povedala, čeprav mi je zelo prigovarjal, da bi mu spolnila željo. Pač pa sem mu
pripovedovala vse, kar mi je Gospa rekla, razen skrivnosti.«
Leta 1924 je Lucija pod prisego
podrobneje povedala, kako se jim je godilo v Ourému:
»Ko smo prišli v Ourém, so nas zaprli v
izbo in rekli, da ne bomo prišli ven, dokler ne povemo skrivnosti, ki nam jo je
zaupala Gospa.
Drugi dan nas je starejša gospa
spraševala o skrivnosti. Potem so nas peljali na sedež uprave, kjer so nas spet
zasliševali in nam ponujali zlatnino, da bi razodeli skrivnost.
Vrnili smo se v upraviteljevo hišo, v
kateri smo prebili prejšnjo noč, in popoldne so nas znova zasliševali o
skrivnosti.
