Sv. Marjeta Marija Alacoque (Alakok, + 1690), sestra reda Obiskanja svete Marije, je bistveno pripomogla k razširitvi češčenja Srca Jezusovega. V videnjih je prejela naročila Jezusa samega, naj se širi češčenje njegovega Srca in naj bo na petek po osmini praznika sv. Rešnjega telesa uveden praznik Srca Jezusovega. Na osnovi teh prikazovanj se je po mnogih ovirah, nasprotovanjih in ponižanjih ob koncu njenega življenja razvilo češčenje Srca Jezusovega najprej znotraj njene redovne skupnosti, nato pa postopoma po vsej Cerkvi.
Na osnovi njenih zapisov in zapisov sodobnikov se je izoblikovalo tako imenovanih »12 obljub ali sadov Srca Jezusovega«, ki so jih deležni častilci Srca Jezusovega. Močno se je razširila pobožnost prvih petkov, posvetitev družin in posameznikov ter zadostilna pobožnost.
V svoji okrožnici o
Srcu Jezusovem leta 1956 papež Pij XII. poudarja, da je po zaslugi
sv. Marjete Alacoque pobožnost do Srca Jezusovega postala splošno
razširjena v Cerkvi.
Ko je Marjeta v
osmini praznika sv. Rešnjega telesa leta 1675 klečala pred
Najsvetejšim, ji je Božji Učenik pokazal svoje Srce in dejal:
»Glej to Srce, ki je
ljudi tako silno ljubilo, da si ni ničesar prizaneslo ter se je
popolnoma izničilo in použilo, da jim izpriča svojo ljubezen; v
zahvalo pa prejemam od večine le nehvaležnost, ki jo kažejo s
svojim nespoštovanjem, bogoskrunstvi, mlačnostjo in prezirom, s
kakršnim se obnašajo do mene v tem zakramentu ljubezni. Kar pa me
še najbolj žali: celo meni posvečena srca se tako obnašajo. Zato
zahtevam od tebe, naj bo prvi petek po osmini sv. Rešnjega telesa
poseben praznik, posvečen časti mojega Srca, katerega naj slave s
prejemanjem svetega obhajila, z vračanjem časti in s pokoro, da mu
tako zadoščujejo za nečast, ki mu je bila storjena, ko je bilo
izpostavljeno na oltarjih. Obljubim ti, da bo moje Srce bogato
obsipalo s svojo ljubeznijo vse tiste, ki mu bodo izkazovali to čast
in bodo skrbeli, da se mu zadoščuje.«
Poljski mistikinji sv.
Favstini Kowalski (+ 1938) se je Srce
Jezusovo razodelo kot polnost Božjega usmiljenja. Postala je
glasnica Božjega usmiljenja. Bila je tesno povezana s Srcem
Jezusovim in ga v svojem Dnevniku večkrat omenja. Za čas težav in
skušnjav je svetovala: »Včasih je dobro zateči se brez besed v
prebodeno Srce Jezusovo. S tem je sovražnik že premagan« (št.
145). V molitvah in pesmih, ki jih je sama sestavila, je doživljala
Srce Jezusovo kot polno usmiljenja.
Sv. Favstini se je
Odrešenik prikazoval v drugačni podobi kakor sv. Marjeti Mariji
Alakok. Ta je v videnju gledala skupaj z Jezusom tudi njegovo
prebodeno telesno srce, obdano s trni; iz njega so švigali plameni
ljubezni, nad srcem pa je bil križ. Na podlagi takšnega videnja je
Srce Jezusovo tudi upodobljeno na slikah in kipih.
Sv. Favstina je
videla skupaj z Jezusom le dva pramena žarkov, ki sta izhajala iz
nevidnega Jezusovega srca. Označevala sta kri in vodo, ki sta
pritekli, ko je vojak prebodel Jezusovo srce. Globlji pomen teh dveh
pramenov žarkov je enak kakor pri apostolu Janezu, ki govori o
vojakovem prebodu Jezusove strani (prim. Jn 19,33–37). Svetnica je
po Jezusovem naročilu poskrbela, da je slikar na podlagi njenega
videnja naslikal podobo Božjega usmiljenja z napisom spodaj: »Jezus,
vate zaupam!« Ko je bila podoba izpostavljena za javno češčenje,
so jo ljudje imeli za posebno upodobitev Srca Jezusovega. Ta podoba
je bliže svetopisemski resničnosti na Kalvariji kakor klasična
podoba. V globini gre pri obeh podobah za isto stvarnost, za Presveto
Srce Jezusovo in njegovo ljubezen do človeštva. Pri sv. Favstini je
Srce Jezusovo poudarjeno kot simbol neizmernega Božjega usmiljenja.
Na kratko, kakor na platnu, smo si ogledali nekaj
svetnikov in njihov odnos do presvetega Srca Jezusovega. Oni so
duhovno bogastvo in upanje Cerkve za vse čase. Papež Janez Pavel
II., ki bo kmalu prištet k svetnikom, je seznam svetnikov in
blaženih znatno povečal, saj je v času svojega pontifikata
razglasil 482 svetnikov in 1.338 blaženih. Zdaj
se veseli v njihovi družbi!An