Kaj so odpustki?
V zadnjih letih
in celo desetletjih smo na odpustke skoraj pozabili. Vendar so to za nas same
in za naše pokojne sorodnike in sploh duše v vicah zelo pomembna sredstva
duhovne rasti in zveličanja. Ker bomo v mesecu novembru za svoje pokojne več
molili, je prav, da se seznanimo tudi z odpustki. Podatki so vzeti iz:Paenitentiaria
apostolica, Enchiridion indulgentiarum, 4. izdaja 1999, in iz Katekizma
Katoliške Cerkve, Ljubljana 1993.
V Katekizmu Katoliške
Cerkve
imamo na vprašanje, kaj so odpustki, tale odgovor: »Odpustek je odpuščanje
časne kazni pred Bogom za tiste grehe, katerih krivda je že odpuščena. Prejme
ga kristjan, ki je pravilno pripravljen pod določenimi pogoji ob pomoči Cerkve,
katera v službi odrešenja z oblastjo razdeljuje in naklanja zaklad zadostitev
Kristusa in svetnikov.
Odpustek je delen ali popoln v tem
smislu, da nas delno ali popolnoma reši časnih kazni, ki jih dolgujemo za
grehe. Odpustke moremo prejeti zase ali pa jih naklonimo rajnim« (št. 1471).
Za velike grehe zaslužimo večno kazen,
ki se nam odpusti pri dobri spovedi. V primeru, da je naše spreobrnjenje, ki
izhaja iz goreče ljubezni, tako popolno, da doseže naše popolno očiščenje, se
nam izrišeta obojni kazni, večna in časna. Če bi v tem stanju umrli, bi prišli
brez vic v nebesa.
Običajno pa za velike in male grehe,
čeprav so ti odpuščeni, ostanejo časne kazni, to je nezdrava navezanost na
stvari. Za odsluženje teh kazni bomo trpeli v vicah, če ne bomo zanje zadostili
že na zemlji ali pa se jih rešili s prejemom odpustkov.
Časne kazni se nam odpustijo tudi z deli
usmiljenja in ljubezni, z molitvijo in različnimi oblikami pokore, s
potrpežljivim prenašanjem trpljenja in preizkušenj ter z vedrim sprejemom svoje
smrti (prim. Katekizem, št. 1472–1473).
»Odpustek dobimo
tako, da Cerkev z oblastjo zavezovati in razvezovati, kakršno ji je podelil
Jezus Kristus, posreduje v korist kristjana in mu odpre zaklad zasluženj
Kristusa in svetnikov, da bi dobil pri Očetu usmiljenja odpuščanje časnih
kazni, povezanih z njegovimi grehi. Cerkev hoče s tem ne samo priti na pomoč
kristjanu, ampak ga tudi spodbuditi k delom pobožnosti, pokore in ljubezni.
Ker so rajni verniki na poti očiščevanja
tudi člani istega občestva svetih, jim moremo pomagati med drugim s
pridobivanjem odpustkov zanje, da bi bili oproščeni časnih kazni, ki jih
dolgujejo za svoje grehe« (št. 1478–1479).
Skupni pogoji za
prejem popolnih in delnih odpustkov
1)Biti moramo v Božji milosti;
2) treba je imeti namen, da jih hočemo prejeti;
hvalevredna je navada, da namen obudimo že zjutraj za vse odpustke, ki jih ta
dan lahko prejmemo (in jih darujemo dušam v vicah);
3) izpolniti moramo predpisano delo, in
to ravno na predpisani dan; če je odpustek vezan na pobožen obisk cerkve ali
kapele, je treba poleg splošnih pogojev zmoliti očenaš in vero.
Popolni odpustek lahko prejmemo le
enkrat na dan, delnega pa tudi večkrat. Pri popolnem odpustku se nam odpustijo
vse časne kazni, pri delnem pa le nekaj. Popolne in delne odpustke lahko
naklonimo dušam v vicah po načinu priprošnje, ne pa živim na zemlji.
Pogoji za prejem
popolnega odpustka
Poleg zgoraj navedenih treh pogojev so
še štirje:
1) Nenavezanost na noben greh, tudi na
malega ne (če nimamo nobenega greha, tudi najmanjšega ne);
2) prejem zakramenta pokore; to je lahko
več dni prej ali pozneje; kdor redno hodi k mesečni spovedi, lahko vsak mesec
prejme vse možne odpustke, če izpolni potrebne pogoje in živi v posvečujoči
Božji milosti;
3) vreden prejem svetega obhajila;
4) molitev po namenu svetega očeta;
zadostujeta očenaš in zdravamarija (lahko tudi kakšna druga molitev);
Sv. obhajilo in
molitev po namenu svetega očeta se priporočata na dan odpustka. Oboje je
potrebno za vsak popolni odpustek. Ena spoved pa velja za več popolnih
odpustkov, a seveda moramo biti brez vsakega, tudi najmanjšega greha.
Nekatera predpisana dela za prejem
popolnega odpustka
(Izpolniti moramo prej
omenjene splošne pogoje!)
a) Češčenje
Najsvetejšega vsaj pol ure; če manj, prejmemo delni odpustek;
b) križev pot pri
pravilno postavljenih postajah, s 14 križi (podobe niso nujne, a koristne);
vsaj voditelj mora hoditi od postaje do postaje; pobožna pridružitev papežu po
radiu ali televiziji pri molitvi križevega pota na veliki četrtek;
c) spoštljivo duhovno
branje ali poslušanje Svetega pisma (če sami ne moremo brati) vsaj pol ure; če
manj, je odpustek le delen;
č) molitev rožnega
venca v cerkvi, kapeli ali v družini, v samostanski skupnosti ali verskem
združenju ter v zboru vernikov; tudi sodelovanje pri molitvi po radiu in
televiziji, če rožni venec moli papež; ob drugih priložnostih je odpustek le
delen;
d) pobožno
sodelovanje pri papeškem blagoslovu, tudi po radiu in televiziji;
e) udeležba pri
procesiji na praznik sv. Rešnjega telesa in krvi;
f) vsak petek v
postu, če po obhajilu pred Križanim molimo »Glej, o dobri in usmiljeni Jezus«
g) ob prejemu svete popotnice, ko
duhovnik podeli bolniku papeški blagoslov in z njim popolni odpustek. Ta
odpustek bolnik prejme, čeprav je tisti dan že prejel popolni odpustek. Če ob
smrtni uri pri umirajočem ni duhovnika, dobi, če je v posvečujoči milosti,
popolni odpustek v primeru, da je v življenju redno molil kakšno molitev. V tem
primeru mu Cerkev spregleda tri splošne pogoje (spoved, obhajilo in molitev po
papeževem namenu); zato, da bo umirajoči v posvečujoči milosti, mu pomagajmo
obuditi popolno kesanje;
h) vsi navzoči pri slovesnosti prvega
svetega obhajila;
i) pri duhovnih vajah, ki trajajo vsaj
tri dni;
j) sodelovanje pri obredih na veliki četrtek,
petek in soboto;
k) ob obnovi krstnih obljub na veliko
soboto in ob obletnici krsta;
l) poslušanje vsaj nekaj nagovorov pri
ljudskem misijonu in pri njegovem zaključku;
m) ob novi maši in ob mašnih jubilejih (25-,
50-, 60-, 70-letnica) za vse navzoče;
n) v bazilikah, kjer poleg splošnih
pogojev zmolimo očenaš in vero (na praznik apostolov Petra in Pavla, na obletnico
posvetitve cerkve, 2. avgusta; enkrat na leto po lastni izbiri);
o) v stolnici na praznik sv. Petra in
Pavla, na dan zavetnika cerkve, ob liturgičnem praznovanju sedeža sv. Petra, ob
posvetitvi bazilike presvetega Odrešenika, 2. avgusta; vselej poleg splošnih
pogojev zmolimo očenaš in vero;
p) v župnijski cerkvi na dan zavetnika
cerkve, 2. avgusta; vselej poleg splošnih pogojev zmolimo očenaš in vero;
r) pobožno sodelovanje pri petju ali
recitiranju himne Pridi, Sveti Duh (1. januarja in na binkošti), in Tebe, Boga,
hvalimo (na zadnji dan leta).
Popolni odpustek samo za rajne
a) Na vernih duš dan
(lahko že na praznik vseh svetih), kjer v cerkvi poleg rednih pogojev zmolimo
očenaš in vero;
b) ob molitvi za
rajne na pokopališču, od 1. do 8. novembra (ne pozabimo na splošne pogoje!); ob
drugih časih dobimo za rajne delni odpustek;
c) vselej lahko vse odpustke, delne in
popolne, naklonimo rajnim po načinu priprošnje.
Delni odpustki
Pri delnih odpustkih nam Cerkev iz
zaklada zasluženj Kristusa, Marije in drugih svetnikov podeli še toliko
odpuščanja časnih kazni za naše grehe, kolikor smo jih dobili s predpisanim
dobrim delom. Tako se zadostilna vrednost naših del podvoji. Cerkev hoče s tem
spodbuditi naša dobra in zadostilna dela.
Da pridobimo delni odpustek,
je potrebno vsaj skesano srce (moramo biti v posvečujoči milosti) in opravljeno
predpisano delo. Poglejmo nekaj (najprej splošnih) možnosti:
a) Kdor izpolnjuje
stanovske dolžnosti, prenaša težo dneva s ponižnim zaupanjem in doda, četudi
samo v mislih, pobožen vzklik, temu se zadostilna vrednost dejanja podvoji in
jo lahko obrne v prid sebi ali dušam v vicah;
b) prav tako se
zadostilna vrednost dejanja podvoji tistemu, ki v duhu vere pomaga potrebnemu z
osebno žrtvijo ali z materialnimi sredstvi;
c) kdor se odpove s
skesanim srcem dovoljeni in njemu prijetni stvari;
č) kdor vpričo drugih
prostovoljno izpove svojo vero;
d) če pri namenu, da
dobimo popolni odpustek, manjka kak pogoj, dobimo samo delni odpustek.
e) kdor si izpraša vest, zlasti pred
spovedjo, in sklene, da se bo poboljšal;
f) kdor obudi popolno kesanje s pomočjo
potrjenega obrazca (Npr. Spovem se, Moj Bog, žal mi je …);
g) kdor sodeluje pri mesečni duhovni
obnovi;
h) za krščansko meditacijo;
i) če se pobožno pokrižamo in
izgovarjamo imena Presvete Trojice;
j) če molimo primerno od Cerkve potrjeno
molitev ob začetku in koncu dneva, pred delom in po njem, pred jedjo in po
jedi;
k) Nekatere molitve, obdarjene z delnimi
odpustki: Duša Kristusova, posveti me (po obhajilu); Moja duša poveličuje
Gospoda, apostolska in mašna vera, obuditev vere, upanja in ljubezni s
potrjenim obrazcem, Angel Gospodov, Raduj se, Pozdravljena, Kraljica, Pod tvoje
varstvo pribežimo, Sveti angel, K tebi, o sveti Jožef, od Cerkve potrjene
litanije, od Cerkve potrjene molitve za papeža ali škofa.
zbral p. Anton
