Pismo papeža
Janeza Pavla II. ob 1950-letnem spominu na izvršitev našega odrešenja se začne
z vzklikom: ˝Ődprite vrata Odrešeniku!˝ Iz skrivnosti odrešenja, ki je
skrivnost nedoumljive Božje ljubezni, Cerkev tudi sicer stalno živi.
Prav tukaj nam
prihaja naproti Devica Marija. Ko je Karel Wojtyla nastopil službo krakovskega
nadškofa, je dejal duhovnikom: ˝Že dolgo časa sem prepričan, da je skrajno
težavno razumeti Kristusovo skrivnost brez njegove matere Marije. Zato najprej
želim, da bi se sam v tem poglobil, da bi potem tudi vas uvajal v skrivnost
odrešenja, in sicer po Mariji, da bomo tako vsi skupaj na zares odgovoren način
izpolnjevali Božje naročilo, naj gradimo skrivnostno Kristusovo telo, Cerkev,
in naj postanemo pravi Jezusovi učenci.˝
Ne le duhovniki,
marveč prav vsi kristjani smo poklicani k temu, da vedno bolj postanemo pravi
Jezusovi učenci in vneti in uspešni sodelavci pri graditvi Kristusovega
skrivnostnega telesa. Prav zaradi tega je tako potrebno, da se s svojim
duhovnim pogledom stalno oziramo na Marijo in da dobivamo pomoč od Nje, ki je
˝s pokorščino, vero, upanjem in gorečo ljubeznijo na popolnoma edinstven način
sodelovala pri Odrešenikovem delu.«
Gotovo ni
slučajno, če je papež hotel, da se sveto leto 1983 začne prav 25. marca ˝na
praznik, ko je večna Beseda v telesu Device Marije po moči Svetega Duha postala
človek in tako privzela naše meso,˝ darovano na križu in nato poveličano v naše
odrešenje. Prav ta dan je bil sv. Ludviku Montfortskemu posebno ljub. Zato
pravi: (v Pp 243) ˝Tisti, ki so se po Mariji popolnoma podarili Kristusu, naj
posebno častijo véliko skrivnost učlovečenja, ki jo praznujemo 25. marca in ki
je prav v posebni zvezi s popolno predanostjo Mariji in po njej Kristusu. To
pobožnost je namreč navdihnil Sveti Duh iz naslednjih razlogov:
1. Da bi častili
in posnemali neizrekljivo odvisnost, katero je hotel sprejeti nase sam Sin
Božji, namreč odvisnost od Marije. In sicer sprejeti to odvisnost zaradi slave
Boga, svojega Očeta, in zaradi našega odrešenja. Ta odvisnost se posebno kaže v
tej skrivnosti učlovečena, ko Jezus Kristus živi tako rekoč ujet in brez moči
pod srcem svoje čudovite Matere, od nje odvisen v vseh rečeh.
2. Da bi se
zahvaljevali Bogu za brezprimerne milosti, ki jih je izkazal Mariji,
zahvaljevali zlasti zaradi tega, ker jo je izbral za svojo najvrednejšo Mater,
kar se je zgodilo v tej skrivnosti.
To sta tudi
glavna namena naše popolne podaritve in posvetitve samega sebe Jezusu Kristusu
in Mariji.˝
Za tiste, ki so
se po njegovem navodilu že posvetili, piše sv. Ludvik: ˝Vsaj enkrat na leto, na
spominski dan te posvetitve, naj to posvetitev obnovijo, prej pa naj se tri
tedne s posebnimi vajami pripravljajo.˝ Na bolj preprost način pa naj takšno
posvetitev obnove vsak dan. Npr. z besedami: ˝Po Marijinih rokah se vsega
darujem Jezusu Kristusu, da bom potrpežljivo nosil svoj križ za njim vse dni
življenja.˝
Ob klicu:
˝Odprite vrata Odrešeniku!˝ slišimo odmev: ˝Zato pa odprite srca Mariji!˝
Anton Strle
