Še danes, dva meseca po romanju v Lurd, mi
odmevajo tisočeri glasovi ljudi, ki so se prišli priklonit, zahvalit, prosit
našo Mater Marijo v ta prečudovit kraj ob vznožju Pirenejev. Že med samo vožnjo
sem se Gospodu zahvaljevala za vse prejete milosti, za čudovito pot, ki je
prežeta z molitvijo, petjem, pogovori, medsebojnim spoznavanjem in spoznavanjem
krajev, mimo katerih smo se peljali, in svetnikov, ki so v njih živeli. Bilo mi
je jasno, da me je na to romanje poklicala Marija. Vseskozi sem jo spraševala,
zakaj, kaj pričakuje od mene? Prosila sem jo, naj mi izprosi pri Bogu
razsvetljenje Svetega Duha, da bom dojela, s kakšnim namenom me je poklicala na
to Božjo pot, in čakala na odgovor.
Obiskali smo Avignon, ogledali smo si
kraje, ki so povezani z življenjem sv. Bernardke, imeli smo sv. maše v
Rožnovenski baziliki, pri votlini prikazovanj z mladim lurškim škofom, v
Baziliki Brezmadežnega spočetja; poslušali smo čudovita predavanja prof. Antona
Štruklja, premišljevali smo v tihoti pred Najsvetejšim, udeležili smo se
marijanske procesije, križevega pota, imeli smo priložnost za osebne pogovore,
spoved. Na tem milostnem kraju smo zadnji dan duhovnih vaj s čistimi srci
obnovili posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Po želji smo se lahko tudi
okopali v lurški vodi. Seveda ni manjkalo tudi prostega časa za nakup
spominčkov, počitek ali kavico.
Marijanske procesije so me navdajale s
čudovitimi občutki, od tega da hodiš za Marijinim kipom, za bolniki vsega
sveta, za slovensko zastavo, ki v tebi oživi občutek pripadnosti slovenskemu
narodu, za transparentom z Jezusovim in Marijinem Srcem, ki nas grejeta z
največjo ljubeznijo, svečke, petje, rožni venec v različnih jezikih. Ko pa
zaslišiš na tem velikem trgu, pesem Zvonovi zvonijo v materinem jeziku, se ti
zarosijo oči. Hvala našim pogumnim duhovnikom, ki so odšli zastopat Slovenijo s
svojimi čudovitimi glasovi in so tudi zmolili Zdravo Marijo.
Popoldne na spravni dan, ko smo lahko vsi
obhajali zakrament sprave, smo imeli sv. mašo s prejemom Jezusovega telesa in
krvi ter možnostjo pridobitve popolnega odpustka. O ko bi ga le bila vredna
prejeti! Srečen tisti, ki dobi popolni odpustek in takoj za tem umre. Po
prejemu Kristusovega telesa in krvi se zahvaljujem Gospodu in prosim Marijo,
naj mi razkrije, zakaj me je poklicala v ta tako oddaljeni in sveti kraj, in
povrh vsega še s tolikimi Bogu posvečenimi ljudmi? Kaj želi od mene? Prosim in
molim, premišljujem.
»Čestitam Vam na novem materinstvu!« mi, na
moje veliko presenečenje, reče duhovnik po osebnem pogovoru. Pozneje sem v
pogovoru s še drugimi udeleženci duhovnih vaj izvedela več o pomenu njegovih
besed, o pomenu duhovnega materinstvu znotraj Cerkve ter o molitvi in žrtvi za
duhovne poklice. To je odgovor! Zaobljubim se lurški Materi Božji, da bom do
konca življenja molila in se žrtvovala za duhovnike in nove duhovne poklice.
Zato me je torej poklicala! Želela mi je približati življenje duhovnikov, ki
sem jih na tem romanju bolje spoznala. Vzljubila sem te naše pastirje in
njihovo čudovito poslanstvo. Mnogo je ljudi, ki duhovnike obsojajo, namesto da
bi molili zanje, saj samo po njihovih posvečenih rokah lahko prejemamo Jezusa,
ki je hrana za življenje in pot v večno življenje.
Romanje in duhovne vaje so bile resnično
čudovita izkušnja, lahko rečem: nebesa na zemlji. Bogu se neprestano
zahvaljujem za vse vas, dragi romarji, čisto vsak je nekaj prečudovitega, za
vse milosti, ki smo jih vsi prejeli, ne le jaz, vsi. Jezus, Marija, hvala Vama
za to prelepo življenjsko izkušnjo! Bogu hvala! Bogu hvala!
Vesna Vračko
