Pri posvetitvi Jezusovemu in Marijinemu Srcu se
zavežemo, da bomo skrbeli za njune zadeve, onadva pa se zavežeta, da bosta
skrbela za naše zadeve. Gre torej za nekakšno medsebojno pogodbo, ki ji z
lepšim izrazom rečemo prijateljska zaveza.
Po naravi smo sebični, usmerjeni na svoj jaz.
Stalno se vrtimo okrog sebe. Zaskrbljeni smo, kako bo z nami. Pri posvetitvi pa
se je treba usmeriti od sebe k Jezusu in Mariji. Če to uspemo, se bomo rešili
svoje sebičnosti. Onadva se bosta zavzela za nas in nam odvzela naše odvečne
skrbi. S posvetitvijo jima izročamo svojo dušo in telo, duhovni napredek, svoje
molitve, žrtve in dobra dela, svoje skrite duhovne boje, prizadevanje za
čistost duše, različne križe, zdravstveno stanje, svojo družino, znance in
prijatelje, svoj poklic in materialne dobrine. Jezus in Marija bosta odslej
skrbela za vse to, mi pa se bomo rešili pretirane zaskrbljenosti in bomo svoja
vsakdanja opravila delali z večjim mirom in zaupanjem v Jezusovo in Marijino
pomoč.
Odslej bomo skrbeli za zadeve, ki so Jezusu in
Mariji posebno pri srcu. To je življenje po evangeliju in večno zveličanje
ljudi. Za odrešenje in zveličanje ljudi je prišel Jezus na svet, se rodil kot
človeški otrok in zanje umrl na križu. Zato je ustanovil Cerkev in poslal
Svetega Duha, da bi ljudi vodil k svetosti. Devica Marija je bila Jezusova
zvesta sodelavka in družica. Postala je mati ljudi in mati Cerkve ter želi, da
bi se vsi ravnali po Božji volji in se zveličali.
Ko se posvetimo Jezusovemu in Marijinemu Srcu,
postanemo njuni apostoli in pričevalci. Oba računata z nami. Jezus je glava
Cerkve, Devica Marija pa je njena Mati. S svojim življenjem in z besedo bomo
delali zanju, za rast in duhovno poglabljanje njune Cerkve, ki je tudi naša
Cerkev.
Naš apostolat je najprej apostolat molitve in
žrtve ter zglednega krščanskega življenja po evangeliju, v izpolnjevanju Božjih
in cerkvenih zapovedi. Molili bomo za rast Božjega kraljestva v dušah. V ta
namen bomo sprejeli nase tudi kakšno odpoved, žrtev. Predvsem bomo voljno
nosili vsak svoj križ in tako zadoščevali Jezusovemu in Marijinemu Srcu za
svoje grehe in grehe vsega človeštva.
p. Anton
