Misijonar
pripoveduje: Petletna muslimanska deklica Fatima iz Tanzanije je obiskovala
šolo v misijonu v Luagali. Nekega dne sem jo našel pred kapelo in sem jo
vprašal, kaj počne. »Rada bi videla Božjo Mater, vendar ne smem v cerkev, ker
so mi starši prepovedali.« Tedaj sem jo sam pospremil do Marijinega kipa in ji
povedal, da je Marija mati vseh ljudi in da bi jo morali vsi ljubiti.
Čez
nekaj dni je Fatima hudo zbolela. Redovnico, ki je delala v bolnici, kamor so
jo poslali, je prosila naj ji govori o Božji Materi, in potem je zaprosila za
prejem svetega krsta. Njena bolezen je bila neozdravljiva, krst je prejela v
sili, preden so bili starši obveščeni. Fatima, ki si je izbrala ime Marija, je
vsa sijoča dejala: »Ime mi je Marija kot nebeški Materi, kmalu jo bom videla v
nebesih.«
Naslednjega
dne, 15. avgusta, je mala Marija umrla. Žalujoča mama pa mi je dejala: »Oče,
smrt naše deklice je čudna. Držala sem jo v naročju, ko je uprla pogled proti
stropu in presrečna dejala: 'Mama, glej tisto lepo zvezdo, vse večja postaja in
vse bolj sijoča … Glej, to je Mama, ki me kliče … Že grem!' Nato je sklonila
glavico in izdihnila; Marija sama je prišla ponjo.«
Un minuto con Maria
