Zelo močno me je nagovoril ta naslov v
reviji. Ker sem redovnica v kontemplativnem redu, sem se odločila, da vam
pošljem kratko pričevanje glede molitve.
Razumljiv je naslov in zavedamo se
potrebe, moliti več in bolje. Nagovoril pa me je ta naslov zato, ker bi ga v
prvem hipu popravila: Moliti manj in bolje.
Če gremo k izviru, kaj sploh je molitev
–l pogovor z Bogom, potem je jasno, da je potrebna iskrenost, preprostost in
spontanost … V Evangeliju nam je naročeno, naj ne bo veliko besed, ker On že
vnaprej vse ve … On želi naše srce. Zame je ena izkušnja v molitvenem življenju
ravno ta: manj besed in več Duha, manj besed in globlje, manj besed in več
časa. Ugotavljam ravno to, da se zgodi tako, da človek hoče moliti več, več
molitev, več besed, še to in ono in potem ni več časa za poslušanje Boga, ni
tišine, ni notranje povezanosti, ampak molitev postane breme in obveznost in
nič več ne pomaga k notranji rasti in k poglabljanju odnosa z Bogom.
Imam lepo izkušnjo in naših zadnjih
letnih ignacijanskih duhovnih vaj, kako en sam stavek iz Svetega pisma zadošča,
da molil cel dan. Ta stavek je: »Bog je ljubezen.« Samo to in nič več in to sem
ponavljala in premišljevala ves dan in lahko rečem, da je bilo dovolj, da je bilo
vse in da je šlo na globoko, do dna duše. Bog me je po ponavljanju teh besed v
notranjosti spreminjal, se mi razodeval, me razsvetljeval in mi pomagal. Je
lepa izkušnja, ki bi jo želela
posredovati vsem, ki hrepenijo po resničnem, pristnem odnosu z Bogom. Se pravi:
več časa, ves dan, neprenehoma, ampak malo besed in veliko Duha.
s. Marie – Agnès
de Jésus FCJ
