Kdor resnično
veruje, je že v osebni povezanosti z Bogom. Veren človek ne more
živeti brez
molitve. Molitev je govoreča vera, je hčerka vere. Vera je torej
mati molitve.
Kakršna je mati, takšna bo navadno tudi hčerka. Velja pa tudi
obratno: Povej
mi, kakšna je tvoja molitev, in povedal ti bom, kakšna je tvoja
vera. Če bomo
rasli v veri, bomo rasli tudi v molitvi. Če bomo napredovali v
molitvi, bomo
napredovali tudi v veri. Pri veri gre za povezanost z Bogom.
Tudi pri molitvi
gre za takšno povezanost. Vera vernika se pri molitvi najbolj
pokaže. Molitev
je posebno jasno izpovedovanje vere in njen najlepši izraz ter
razodevanje učinkovitega
Božjega delovanja. Kako je to res, kaže izjava nekega duhovnika:
"Kot otrok,
študent in bogoslovec sem se srečeval z raznimi duhovniki, ki so
bili moji
župniki. Vsak je po svoje vplival name, a prav posebno dobro
eden izmed njih.
Sleherno jutro sem ga našel v cerkvi, poleti in pozimi, kako
premišljuje in
pred Najsvetejšim moli brevir. To je bila zame močna spodbuda in
več kot vsaka
pridiga."
V Boga v polnem
pomenu veruje le tisti, ki ga tudi moli. Za vernega človeka je
molitev prav
tako bistvena, kakor je za razumnega človeka bistveno mišljenje.
Teolog Joseph Ratzinger,
poznejši papež
Benedikt XVI., je dejal: "Molitev je dejanje vere: molitev brez
vere postane
slepa, vera brez molitve pa razpade."
Poglejmo še
misel ameriškega kozmonavta Jamesa
Irwina: "Pomembnejše je, da je Bog v srcih ljudi na
zemlji, kakor da
ljudje letijo okoli Lune."
