Francoski
znanstvenik Louis
Pasteur je na
vprašanje o skrivnosti tolikih njegovih odkritij vedno pokazal
na klečalnik, ki
ga je imel v kotu svojega laboratorija, in rekel: "Sem le
učenček, ki ga
Bog prime za roko, da bi odkril katero od neštetih skrivnosti,
ki jih je
položil v naravo."
Leta 1881 je bil
v Parizu kongres, na katerem so se zbrali največji znanstveniki,
pisatelji in
politiki tedanjega časa. Med njimi je bil tudi Pasteur. Glavni
govornik
Conderau je svoj govor končnal takole: "Vera izvira izključno iz
strahu
pred neznanim, torej je vzrok vere nevednost."
Pozneje je
Pasteur govoril s Conderauom in ga vprašal:
"Ste trdno
prepričani, da vera izvira samo iz strahu in nevednosti?"
"Seveda!
Čim bolj postaja človek izobražen, tem bolj bledi v njem vera v
Boga, dokler
znanost vere ne bo povsem izbrisala."
"Poznam
tudi izjeme," je odvrnil Pasteur. "So ljudje, ki v svojih
laboratorijih
odkrivajo čudovite skrivnosti življenja, pa so kljub temu še
vedno prepričani o
veličini in vsemogočnosti Boga ... Znanost vodi k Bogu."
"Še daleč
ne," je odvrnil Conderau. "Res so danes še take iluzije, ker nam
ni
uspelo razložiti vsega, toda jutri ..."
"Jutri!
Toda jaz verujem danes! Danes moram vedeti, ali je Bog! Jutri bi
utegnilo biti
prepozno, kajti lahko se zgodi, da še to noč umrem. Zato verujem
danes in bom
veroval tudi jutri, ker mi znanost nikoli ne bo mogla odgovoriti
na vse skrivnosti,
ki me obdajajo; samo Bog in vera mi to razložita."
"Potem,
gospod, ne boste nikoli velik človek in kot znanstvenik se ne
boste nikoli
uveljavili."
Tako je
odgovoril Conderau, a se je pošteno zmotil. V začetku 20.
stoletja so
raziskovali, kdo naj bi bil po javnem mnenju največji Francoz v
zgodovini.
Največ glasov je dobil Pasteur.
Kakor vsak
človek tudi znanstvenik potrebuje dopolnila v veri. Dober
znanstvenik ni samo
zakopan v svoj laboratorij. Ne ukvarja se samo z različnimi
poskusi in
meritvami. On tudi veliko razmišlja, povezuje, sklepa, sicer ne
bi iskal
dopolnila v veri.
Res je, da Boga
ne odkrijemo niti z mikroskopom niti s teleskopom, ker ni
predmet poleg drugih
predmetov, sonce poleg drugih sonc. Če bi ga odkrili na ta
način, bi ne bil
Bog, ampak neka stvar.
Mikroskop in
teleskop pa lahko pomagata k razmišljanju in k postavitvi
vprašanja: Ali Bog
biva? Če znanstvenik razmišlja in se sprašuje po zadnjih
temeljih in vzrokih,
se srečuje z vprašanjem Boga. Če znanstvenik ni veren, tega ni
krivo njegovo
znanje, temveč drugi razlogi, npr. nezgledno življenje
kristjanov. Če bi
biologi, kemiki, fiziki zanikali Boga, ga ne bi zaradi
biologije, kemije,
fizike.
