Zgodba naše Gospe iz Manduja je zelo
pretresljiva. Na začetku holandskega preganjanja so v mali vasici Mentai
častili Marijo kot Kraljico rožnega venca. Holandskim hordam je bilo ukazano,
da zatrejo to papeško praznoverje. Ko je bila cerkev že obkoljena, se je našlo
nekaj pogumnih kristjanov, ki so prebili črto in rešili Marijin kip. Le kam naj
bi ga skrili, če ne v središče neprehodne džungle? Tam so jo na koncu
preganjanj našli v borni kapelici. Začela so se romanja v to čudovito oazo
sredi džungle, oddaljeno približno 60 km. Marijini oblati so zgradili Kraljici
rožnega venca enega največjih spomenikov na Vzhodu. Svetišče s svojimi
stranskimi ladjami meri 75 metrov po dolžini in 22 m po širini.
Kraljica svetišča ni ostala ravnodušna spričo tolikšne gorečnosti.
V svetišču namreč Marija neprenehoma obnavlja čudež posebne zaščite nad
množicami romarjev. Tako kot okužbe najtežjih bolnikov, ki se v Lurdu
potapljajo v bazene, ne okužijo nikogar, tako romarji na Cejlonu lahko
brezskrbno hodijo po džungli, ne da bi se morali bati kačjega pika, medvedovih
šap ali slona.
Brezmadežna je v Lurdu v Franciji odprla izvir sveže vode za
telesna ozdravljenja ljudi, da bi jih mogla potopiti v nevidne bazene milosti.
V Manduju, to je cejlonski Lurd, pa je Kraljica rožnega venca zaupala prahu na
poti, ki vodi v svetišče, moč da ljudi ozdravi od kačjega pika.
Toda največje delo Gospe iz Manduja je reševanje grešnikov. Tam
dnevno spoveduje trideset do štirideset spovednikov. Skupine katehumenov
slavijo Boga in oblikujejo procesije, skratka goreče marijansko življenje
prekipeva v svetišču.
Un minuto con Maria
