Potem ko si poklical Svetega
Duha, če hočeš dobro moliti rožni venec, se za trenutek ustavi in zberi v Božji
navzočnosti in potem daruj posamezne desetke tako, kot ti bom sedaj razložil.
Preden začneš z molitvijo
desetke, se za nekaj trenutkov ustavi in si predstavljaj skrivnost, ki jo boš
premišljeval. Vedno prosi v posamezni desetki, po posredovanju Svete Device, za
krepost, ki v tej desetki prihaja najbolj do izraza in ki jo ti osebno najbolj
potrebuješ.
Varuj se predvsem dveh
napak, ki so skupne skoraj vsem tistim, ki molijo rožni venec: prva je v tem, da pred molitvijo ne naredijo nobenega
namena; če jih vprašaš, za kaj molijo rožni venec, ne vedo, kaj bi rekli. Zato
imej vedno pred očmi neko milost, ki bo boš izprosil, neko krepost, ki jo boš
posnemal, ali neki greh, ki se mu moraš izogniti.
Druga napaka, ki je še bolj
pogosta, pa je ta, da človek na začetku molitve misli samo na to, kako bi čim
prej končal. To se dogaja zato, ker na molitev rožnega venca gledamo kot na
neko dolžnost, ki nas močno obremenjuje, dokler je nismo izpolnili, še posebej,
če smo se zavezali, da ga bomo redno molili, ali nam je bila molitev rožnega
venca naložena za pokoro pri spovedi.
Usmiljenja vreden je način,
na katerega večina ljudi moli rožni venec. Molijo ga z neverjetno naglico, tako
da celo preskočijo kakšno besedo. Zavedamo se, da tako smešnega poklona ne bi
privoščili niti zadnjemu med človeškimi bitji, in hkrati mislimo, da sta Jezus
in Marija s tem počeščena.
Zakaj se torej čudimo, če
tako sveta krščanska molitev ostaja skoraj brez sadov, in če, potem ko smo
zmolili tisoč ali deset tisoč rožnih vencev, nismo bolj sveti kot prej?
Sv. Ludvik Grignion
Montfortski
