V prvem Spominu je Lucija zapisala o trpljenju v zaporu:
»Jacinto je najbolj bolelo, da so nas
zapustili tudi starši. S čisto objokanim obrazom je rekla:
'Ne tvoji ne moji starši nas niso prišli
obiskat. Ne brigajo se več za nas.'
'Ne jokaj!' ji reče Frančišek. 'Darujmo
Jezusu za grešnike!'
In vzdignil je oči in ročice proti nebu
in se daroval: 'O moj Jezus, to je iz ljubezni do Tebe in za spreobrnjenje
grešnikov.' Jacinta je dodala: 'Prav tako je za svetega očeta in za spravo za
grehe proti brezmadežnemu Marijinemu Srcu.'«
Pastirčke so hoteli na razne načine
prestrašiti. Za nekaj časa so jih ločili v različne celice.
