Eva Levalier, svoj čas najboljša francoska gledališka igralka,
Magdalena 20. stoletja, se je odvrnila od grešnega življenja in se odločila za
Boga na podlagi razgovora s preprostim podeželskim župnikom. Pogovarjala sta se
o spiritizmu (klicanju duhov umrlih), s katerim se je nekaj časa ukvarjala tudi
Eva. V razgovoru je vztrajno trdila: "Hudobnega duha ni."
Župnik ji je ugovarjal: "Gospa, jaz pa vam
pravim, da je. Le pazite, da ne pridete k njemu!"
Te besede so jo zadele v živo. Začela je resno razmišljati
o svojem življenju. Ko je bila še otrok, je oče prišel besen domov. V prepiru
je ustrelil ženo in nameril samokres na hčerko Evo, a se je premislil. Nato je
ustrelil še sebe. Pozneje je Eva zašla v potujoče gledališče in postala slavna
igralka. Menjavala je moške, bila zelo bogata, a nikoli ni bila srečna.
Skupaj s hčerko Leono se je pripravila na spoved in na
prvo obhajilo. Za vedno se je odpovedala gledališki slavi, veliko molila, se
postila in vsak dan šla k maši in sv. obhajilu.
Vera je nekaj tako osebnega, da se je treba zanjo
osebno odločiti. Prej ali slej je človek postavljen pred izbiro: za Boga ali
proti njemu, za Kristusa ali proti njemu. Vera spada na področje temeljnih
odločitev, ki jih mora napraviti vsak človek.
Gre najprej za temeljno izbiro, izvolitev Kristusa in
po njem troedinega Boga. Ta izvolitev povzroči, da postane Kristus za vse
življenje privlačno središče človeka, ki je napravil to izvolitev. Vse
življenje je zaznamovano s tem središčem. Pri takšnem človeku je ljubezen do Kristusa
tako močna, da človeka prešine do korenin njegovega bitja, da zagrabi celega
človeka, ki hoče biti odslej samo v službi Kristusu in zaradi njega v službi
bližnjemu. Le tako je mogoče biti v polnosti kristjan.
Marsikdo si izbere za svoje središče samega sebe; tak
postane sebičnež. Kdor si izbere materialne dobrine, denar, postane skopuh.
Kdor pa si izbere za svoje središče spolnost, postane razvratnež.
Človekova temeljna izvolitev Kristusa in odločitev
zanj se razodeva tudi na zunaj s krščanskim življenjem in z izpovedjo vere. Ne
more ostati samo v srcu.
Apostol Peter je izpovedal vero v Jezusa z besedami:
"Ti si Kristus, Sin živega Boga" (Mt 16,16); Natanael z besedami:
"Učitelj, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj" (Jn 1,49); Marta pa:
"Trdno verujem, da si ti Kristus, Božji Sin, ki prihaja na svet" (Jn
11,27). Stotnik je pod križem takole počastil Jezusa: "Resnično, ta človek
je bil Božji Sin" (Mr 15,39). Najjasnejšo izpoved vere pa imamo pri
apostolu Tomažu: "Moj Gospod in moj Bog!" (Jn 20,28).
p. Anton
