Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

Prikaz objav z oznako Devica Marija. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Devica Marija. Pokaži vse objave

torek, 9. december 2014

Nobeno človeško bitje ni bliže Jezusu kot Devica Marija

Nosila ga je in ga podarila svetu. Dala mu je svoje poteze: zagotovo ji je bil podoben. Ljubila ga je, kot mati ljubi svojega otroka, svojega prvorojenca, svojega edinca. Bila je njegova vzgojiteljica. Ona ga je naučila čudovite molitve izraelskega ljudstva. Neka žena je nekoč dejala Jezusu: »Blagor telesu, ki te je nosilo in prsim, ki so te dojile!« (Lk 11,27). Ta poklon velja tudi Cerkvi in vsakemu kristjanu. Marija je bila Jezusova vzgojiteljica in Jezus je bil njen Učitelj. Marija je bila v njegovi šoli, ko je poslušala njegove besede, opazovala njegova dejanja ter jih hranila in premišljevala v svojem srcu. Bila je prva in najodličnejša kristjanka, ki je resnično zaslužila besede svojega Sina: »Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in jo ohranijo«(Lk 11,28).

škof Jean Paul Vincent

sreda, 6. avgust 2014

Trapist brat Jean Pierre, ki ga je Devica Marija rešila



Gre za zgodbo sedmih menihov trapistov iz Tibhirine v Alžiriji, ki so jih leta 1996 ugrabili in ubili islamski teroristi, našli so le njihove glave. Edini preživeli v ugrabitvi v Tibhirine, brat Jean Pierre, je sedaj menih pri Madonna d'Atlante v Maroku. On meni, ne da bi znal razložiti zakaj, da mu je Devica Marija večkrat rešila življenje.

»Da, Devica Marija me je varovala. Bil sem v vojni bolnišnici v Heidelbergu februarja 1943. Ranjence iz Rusije so dovažali z vlaki. Mene so poslali zaradi bolezni na očeh. Odgovorni zdravnik mi je dejal 's temi očmi ne moreš na fronto'. Prepričan sem, da mi je Marija rešila življenje, saj sem večkrat v življenju prejel milost, ki je ne znam razložiti, da sem se izognil hudim nevarnostim. Prvič, ko sem bil star pet let, sem se za las izognil, da me voz ni povozil. Voznik me ni videl. Konj je imel svoje kopito že nad mojimi prsmi, vendar je konj kopito nenadoma ustavil, ni ga spustil name. Drugič sem bil v Fezu leta 1997, kjer smo bili po dogodku v Tibhirine. Strop v moji sobi se je utrgal. Skozi prah sem videl grede, ki so letele name in vendar sem se pravočasno umaknil, ne vem, kako. In seveda rešitev iz Tibhirine«.