V petek, 29. novembra 2013, je Gospodar življenja
odpoklical našega patra Alojzija Ilca, da mu za dolgo in dobrih del polno
življenje podeli večno plačilo. Doma je bil v župniji Ribnica na Dolenjskem.
Kar 50 let je z izredno veliko zavzetostjo dušnopastirsko deloval v Braziliji,
kjer je med drugim kot iskan spovednik veliko spovedoval (tudi po sto vernikov
na dan) in si v pokoncilskem vrenju teologije osvoboditve z govorjeno in pisano
besedo prizadeval za ohranitev pravega nauka. Bil je kaplan, župnik, rektor
semenišča, profesor latinščine in generalni vikar.
Zgradil je kar dve veliki cerkvi in še druge stavbe ob
njih. Zapornikom, ki so bivali v neprimernih tesnih prostorih, je preskrbel
novo zgradbo, ki nosi ime po njem.
Čeprav je bil dušni pastir za Brazilce, je ustanovil
župnijo za Slovence in mu ni bilo težko, z avtobusom se odpeljati tja tisoč km
daleč, da je zanje maševal. Bil je eden od tistih Slovencev, ki je ponesel
slovensko ime in pridnost v širni svet.
Bil je v zvezi z duhovnikom Ludvikom Ceglarjem, duhovnim
pisateljem, ki je v Braziliji napisal več knjig, med njimi štiri o ljubljanskem
nadškofu Antonu Vovku, našem kandidatu za blaženega. V Braziliji je bil pokojni
pater povezan tudi z Jožetom Mestnikom, nekdanjim stiškim faranom. P. Alojzij
je dobro znal portugalsko in je sodeloval pri prevajanju fatimskih Lucijinih Spominov na slovenski jezik.
Na stara leta je za stalno prišel v naš samostan. Od 12.
decembra 2001 je bil najprej samostanski gost. Kmalu se je odločil, da postane
cistercijan, in 31. julija 2003 je izpovedal začasne zaobljube, 25. junija 2006
pa večne. Veliko je prevajal iz tujih jezikov na slovenski jezik, zlasti za
našo samostansko liturgijo, in je zelo rad spovedoval. Dočakal je več kot 92
let. Somaševanje samostanskih in drugih duhovnikov ter pogrebni obred je vodil
opat Janez Novak na prvo adventno nedeljo, 1. decembra 2013. Pokojni pater
Alojzij pričakuje vstajenje na samostanskem pokopališču pred stiško baziliko.
Naj mu bo dobri Bog bogat plačnik!
