Relikvije blaženih pastirčkov

Predstavniki italijanskega mesta Trani so 10. julija sprejeli v kapelici prikazovanj relikvije blaženih pastirčkov. Sestra Angela Coelho, postulatorka za kanonizacijo pastirčkov, je relikvije blaženih Jacinte in Frančiška izročila župniku tega mesta in vse navzoče povabila k posnemanju njunega življenja ter k molitvi za njuno kanonizacijo.

Škofje, ki so poromali v Fatimo

Na romanju v Fatimi se je od 17. Do 19. junija mudil brazilski škof msgr. Adair Guimaraes s skupino 30 romarjev pripadnikov »Obra de Maria«. V svojem nagovoru je povedal, da je prišel v Fatimo prosit za mir, za svetovni dan mladih in za svojo domovino Brazilijo, da bi bila osvobojena rane abortusa in številnih drugih grehov, ki so ji vsiljeni s hudim avtoritarizmom.
Fatimsko slovesnost 12. in 13. julija je v Irijski globeli vodil msgr. Luis Quintero Fiuza, škof iz Tuy-Viga v Španiji. Poudaril je pomen fatimskega sporočila in njegovo aktualnost.
S skupino mladih je v Fatimo poromal tudi škof iz Lurda msgr. Nicolas Brouwet. V nagovoru je poudaril sorodnost lurškega in fatimskega sporočila molitve in pokore, ki je namenjeno vsem, vendar, da bi ga razumeli, moramo postati majhni.
12. julija je prišel v Fatimo s sestrami klarisami tudi španski škof škofije Coria Cacares, msgr. Francisco Cerro. Naslov njegovega nagovora se glasi: »Hočem, da veš, da sem tvoja mati«.

Potovanje Marije Romarice po Italiji

Več kipov Marije Romarice je trenutno v Italiji. Enega izmed njih je sprejel v Pantheonu v Rimu msgr. Ernesto Madara, predsednik narodnega marjanskega gibanja za razširjanje Fatimskega sporočila. Kip je ostal v Pantheonu od 13. do 19. maja. Od tu se je Marija Romarica napotila v baziliko in župnijo S. Pankraca v Rimu. Poleg župnika Ernesta Zielonka jo je sprejel predstojnik bosonogih karmeličanov, predstavnik policije ter številni redovniki in redovnice iz celega Rima. Od tu je Marija odšla v Neapelj v baziliko svetega Frančiška, kjer jo je sprejel msgr. Luccio Lemmo.

Mladim je pri srcu Fatimska Romarica

Marija Romarica iz Fatime je obiskala šolsko ustanovo »Francesco Crispi« v Ragusi v Italiji. 350 študentov jo je sprejelo s pesmijo in molitvijo v veliki šolski dvorani. V prvi vrsti je bila ravnateljica Maria Grazia Carfi in predstavnik škofije g. Giorgio Occhipinti, ki je mladim predstavil fatimsko sporočilo. Po tem dogodku so Marijo Romarico sprejele bosonoge karmeličanke.

Fatimska Romarica na SDM v Braziliji

Mladi Portugalci so na svetovni dan mladih pripotovali s kopijo originalnega kipa Fatimske Kraljice rožnega venca, da bi ga podarili Svetišču Kristusa Kralja v Rio de Janeiru. Kip so po maši blagoslovili in so ga nato mladi Brazilci in Portugalci v procesiji, med prepevanjem fatimske pesmi, pospremili v svetišče. Tam so ga namestili poleg kipa Naše Gospe Aparecide in takoj se je začela reka romarjev, ki so ga želeli počastiti.

FATIMA – STOLETNICI NAPROTI Kaj je novega v Fatimi?

Posvetitev službe papeža Frančiška Marijinemu brezmadežnemu Srcu

V Fatimi se zelo veselijo novega papeža Frančiška in njegove predanosti Mariji. Veselijo se, da so na njegovo izrecno željo portugalski škofje posvetili njegov pontifikat Fatimski Mariji 13. maja 2013. Posvetitvena molitev portugalskih škofov se začenja z besedami: »Presveta Devica Marija, tukaj, pred teboj, smo zbrani portugalski škofje in brezštevilna množica vernikov ob 96. obletnici tvojega prvega prikazanja pastirčkom v tej Irijski globeli, da bi uresničili naročilo papeža Frančiška in tebi, Fatimska Devica, posvetili njegovo službo rimskega škofa in vesoljnega pastirja. Tebi, Gospa, ki si mati Cerkve, posvečamo službo novega papeža: napolni njegovo srce z Božjo nežnostjo, ki si jo v največji meri izkusila ti, da bo mogel objeti vse ljudi z ljubeznijo tvojega Sina Jezusa Kristusa (…) Ti si nam tukaj nakazala, da je molitev odločilna pot k spreobrnjenju. Pomagaj Cerkvi, da postane ljudstvo, ki moli v edinosti s svetim očetom Frančiškom, ki je prvi molivec tega ljudstva, in z zaslužnim papežem Benediktom XVI., ki se je odločil za pot tihega molivca in s tem povabil Cerkev, naj se poda na pot molitve (…) V sporočilih trem pastirčkom si poudarila papeževo službo, službo 'moža v belem'. Trije zadnji papeži so poromali v to tvoje svetišče. Samo ti, Gospa, in tvoja materinska ljubezen do Cerkve more položiti v srce papeža Frančiška željo, da poroma v to svetišče, da bi mogel s tega oltarja sveta blagosloviti človeštvo, mu sporočiti, da ga Bog ljubi, da ga Cerkev ljubi, in da ti, Mati človeštva, vodiš z nežno ljubeznijo vsakega posebej po poteh odrešenja.«

Posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu v župniji Metlika

V sklopu priprav ob 70-letnici posvetitve Marijinemu brezmadežnemu Srcu, ki je bila po naročilu papeža Pija XII v Sloveniji izvršena leta 1943, smo se tudi v župniji Metlika, na pobudo našega župnika, g. Jožeta Pibernika, posvetili Srcu Jezusa in Marije.
Po poučitvi smo se vsi, ki smo se odločili za posvetitev, (nekateri za obnovitev posvetitve, nekateri so se posvetili prvič) prijavili gospodu župniku. Posvetitev smo izvedli pri Sveti maši, 07. Junija, tako da smo skupno brali posvetitveno molitev, drug za drugim izgovorili svoje ime in molitev s skupnim branjem zaključili.
Naš župnik, ki nas ob posebnih priložnostih rad preseneti, je to storil tudi tokrat. Na stranskem oltarju, kjer je podoba Srca Jezusovega, je bila za vsakega pripravljena čudovita slika s podobo Srca Jezusovega in Marijinega, pod katero je bilo izpisano ime in priimek posameznika in datum posvetitve.
K posvetitvi sva pristopila skupaj z možem. Ko sem prejela sliko s podobo najsvetejših Src in z najinim imenom, me je preplavil mir. Zazrla sem se v Jezusove in Marijine oči in v srcu začutila: »še bolj najina.«
Z veseljem sva sliko odnesla domov, jo uokvirila in ji dodelila viden prostor. Sliko sva sprejela kot spomin in opomin. Kot spomin na dan, ko sva postala še bolj Jezusova in Marijina. Kot opomin pa, da sva se v skladu s posvetitveno molitvijo zavestno in popolnoma odpovedala grehu, zapeljivosti zla in hudemu duhu ter da bova s svojim življenjem posvetitev vsak dan znova potrjevala in obnavljala.
Mož pove:
»Zame je bilo to prvič – zelo zanimivo in začutil sem neko novo pridobitev, skratka nekaj posebnega. Sam obred me je zelo prevzel. Začutil sem svojo zavezo in tudi obveznost k zaobljubi.«
Anica in Anton Šuklje