Stiški srednjeveški rokopisi spet doma

Stiški srednjeveški rokopisi spet doma

Maja 2013 je Muzej krščanstva na Slovenskem vstopil v mednarodni evropski projekt imenovan RISECI (Religion in the Shaping of European Cultural Identity). Poleg stiškega muzeja v projektu sodelujejo še Blanquerna Observatory iz Barcelone, Edinburgh University iz Škotske ter Sigtuna Fundation iz Švedske. Dvoletni projekt se sicer uradno zaključi maja leta 2015, vendar lahko že sedaj z veseljem ugotavljamo, da je bila odločitev o vstopu vanj pravilna. Zaposlenim v muzeju je bila dana enkratna priložnost, da na mednarodnih simpozijih širimo obzorja in sklepamo nova poznanstva. Direktorica mag. Nataša Polajnar Frelih in kustos Tadej Trnovšek sta tako obiskala kolege v Španijji in na Švedskem ter se udeležila simpozija na Škotskem.  Seveda pa je projekt muzeju  prinesel precej obveznosti. 3. oktobra letos smo med drugim gostili četrti redni sestanek evropskih partnerjev in predstavili novo pridobitev - interaktivno aplikacijo o stiških rokopisih.  Še precej večji zalogaj pa bo organizacija mednarodnega simpozija na temo samostani in umetnost, ki bo v Stični predvidoma aprila 2015.

Največja pridobitev sodelovanja v projektu pa je gotovo nova interaktivna aplikacija, ki je bila delno financirana s strani Evropske unije. Aplikacija je umeščena v stalno razstavo Življenje za samostanskimi zidovi in sicer v prostor, kjer predstavljamo znamenite stiške romanske rokopise. Obiskovalec lahko tako prvič na enem mestu dobi celosten vpogled v srednjeveško pisarsko dogajanje v Stični. Širokozaslonski dotični ekran je umeščen v rekonstrukcijo srednjeveške pisarske mize. S tem smo želeli povezati več kot 800 let evolucije širjenja znanja pri nas. Od poklicnih pisarjev, ki so z gosjimi peresi pisali na pergament, do modernih brezžičnih naprav, ki nam v vsakem trenutku omogočajo kakršnokoli informacijo. K rekonstrukciji pisarske mize smo dodali štiri preproste stole, ki obiskovalcem omogočajo, da se ob aplikaciji zadržijo dlje časa. Obiskovalec se usede za pisarsko mizo in se lahko vsaj za nekaj minut preizkusi v vlogi srednjeveškega pisarja.

Namen aplikacije je obiskovalca poučiti, da je nekje med letoma 1175 in 1181 v samostanu Stična deloval eden od najpomembnejših pisarskih centrov tedanje Evrope. Stiški srednjeveški skriptorij lahko postavimo ob bok največjim dvornim in cerkvenim pisarskim delavnicam tistega časa. V njem je sodelovalo vsaj enajst poklicnih pisarjev in devet knjižnih slikarjev, ki so v Stično prišli iz pomembnih evropskih pisarskih centrov. Njihova zapuščina je impresivna in bistvenega pomena za slovensko srednjeveško zgodovino. Strokovnjaki domnevajo, da so v samostanu v tem kratkem obdobju ustvarili okrog 60 do 70 rokopisov, od katerih je danes ohranjeno kar 36 enot. Več kot dovolj, da lahko potrdimo, da gre resnično za izredno pomembno zapuščino, na katero bi morali biti Slovenci posebno ponosni. In vse to se je dogajalo v majhni vasici na Dolenjskem.

Osrednja pozornost je namenjena stiškim romanskim rokopisom iz konca 12. stoletja. Imena pisarjev, ki so na Dolenjsko prišli iz belgijskih, nemških, francoskih in avstrijskih krajev, ostajajo večinoma neznana. Izjema so le Bernard, Engilbert in Willerm. Bernard, ki je prvi poimensko znan pisarski mojster na Slovenskem, je bil osrednja figura stiškega skriptorija in ga lahko imamo celo za vodjo delavnice. Njegov prispevek je viden v številnih stiških rokopisih, poleg tega pa je bil odličen knjižni slikar. Njegove iniciale so prefinjeno dovršene in domiselne. Engilbert, ki ga po slogu pisave lahko uvrstimo v kölnsko pisarsko šolo, je v enem od rokopisov tudi upodobljen. Nasploh so stiški romanski rokopisi polni različnih portretov, ki do danes večinoma ostajajo anonimni. Gre za upodobitve cerkvenih dostojanstvenikov, menihov, pisarskih pomočnikov ter pisarjev samih. Cela paleta ljudi, ki so bili takrat povezani s samostanom in z nastajanjem rokopisov.

Obiskovalec spozna tudi vsebino najpomembnejših rokopisov. Zlasti zanimivi pa so številni pripisi, ki razkrivajo vsakdanje skrbi takratnega človeka. Eden takih zapisov se v latinščini glasi: "O dragi sin, ne skušaj leteti previsoko, če boš letel visoko, si boš peruti ožgal." Poleg pripisov, ki so značilni za tisti čas in jih najdemo tudi v drugih sočasnih evropskih rokopisih, pa je nekaj povsem avtentičnih in unikatnih. Tak je na primer latinski slovarček oglašanja ptic in zveri. Avtor, ki se je več kot očitno zanimal za živali, je popisal oglašanje štiriindvajsetih ptic in štirinajst zveri, med katerimi so tudi levi, tigri, leopardi, panterji, sloni, risi idr. Posebej zgovorni so pripisi o turških vpadih, ki so Dolenjsko s Stično prizadeli zlasti v 15. in 16. stoletju. Zapisi vaj iz hebrejskega in arabskega jezika dokazujejo, da so bili menihi v poznem srednjem veku zelo razgledani in eni redkih izobražencev tedanjega časa.  

Posebej zanimiva je galerija nekaterih romanskih inicial, po katerih so stiški rokopisi znani tudi izven meja Slovenije. Uporabniku aplikacije odkrivajo drugačen - srednjeveški  - svet, poln mističnih živali in zveri.  Svet takrat je bil namreč po prepričanju tedanjih prebivalcev poln nadnaravnih bitij in nerazjasnjenih pojavov. Z pomočjo povečave, lahko razkrijemo vsako potezo knjižnega slikarja, ki je delček tega sveta ujel v slikovito inicialo. 

Predstavljen je tudi znameniti stiški rokopis Ms 141, v katerem je tretji najstarejši zapis v slovenskem jeziku.  Gre torej za enega najpomembnejših pisnih spomenikov v slovenski zgodovini. Kodeks, ki je nastal med leti 1428 in 1440, je pisalo več pisarjev. Zadnjih nekaj strani, kjer se nahaja slovensko besedilo, pa sta pisala zgolj dva: neznani češki menih in domnevno njegov "kranjski" učenec. Vsebina slovenskega dela je predstavljena  v posebni flash tehniki, ki bralcu omogoča, da lista po besedilu in ga spoznava tudi slušno. Zasluga za to izkušnjo gre rokopisnemu oddelku NUK-a, ki je uporabo modula odstopil našemu muzeju. Sodelovanje z Arhivom Republike Slovenije omogoča obiskovalcem muzeja, da si na aplikaciji lahko ogledajo krajši 14 minutni film o nastajanju srednjeveških kodeksov.

Aplikacija je izredno pomembna dopolnitev h klasičnemu ogledu in k številnim pedagoškim delavnicam, ki jih, tudi na temo kaligrafije in knjižnega slikarstva, ponuja naš muzej. Za vse domačine pa je pomembno dodati, da so stiški rokopisi končno spet doma - v Stični, pa čeprav le v digitalni obliki.

Tadej Trnovšek, kustos Muzeja krščanstva na Slovenskem

Buenos Aires 1998, »Mati, dobrodošla doma!«

Fatimsko svetišče se z veseljem spominja 19. aprila 1998, ko je msgr. Jorge Mario Bergoglio, sedanji papež Frančišek, v Buenos Airesu slovesno sprejel kip Marije Romarice iz Fatime.
Tisti dan je kip iz argentinske province S. Luis prihajal v argentinsko prestolnico, kjer ga je na »stičišču drevoredov« čakal sedanji papež Frančišek, ki je imel nalogo, da sprejme »Belo Romarico«.
Poleg msgr. Maria Bergoglia in številnih duhovnikov iz nadškofije Buenos Aires in škofije Avellaneda ter množice vernikov vseh starosti je bil tudi škof iz Avellanede msgr. Ruben H. di Monte, ustanovitelj »Fatimske misijonske družine« in pobudnik obiska fatimske Romarice v Argentini.
Po slovesnem sprejemu se je kip Marije Romarice s procesijo napotil med molitvijo in petjem po ulicah Buenos Airesa vse do Zavoda Fatimske Marije, kjer je sveto mašo daroval sedanji papež. Svoj nagovor je začel z besedami: »Mati, dobrodošla doma!« O Mariji je dalje govoril kot o materi, ki sprejema in tolaži svoje otroke, ki pozna njihove prošnje, želje in radosti. Dejal je: »Odprimo ji vrata svojih src in svojih domov. Odprimo ji vrata našega mesta. Ona ve, kam mora vstopiti. Ona ve, kje potrkati, koga potolažiti, katere rane pozdraviti. Ona ve za najbolj skrite prošnje in želje našega srca, ki jih ne upamo niti povedati.« Dalje je molil takole: »Draga mati! Dobrodošla doma! Prepričaj nas, da je Jezus živ, pomagaj nam, da ga zaznamo živega med nami. Nauči nas govorico nežnosti. Dobrodošla doma, Mati! Ozri se na naše družine, ti veš, kaj potrebujejo. Ozri se na naše mesto, ti dobro več, kam se moraš napotiti. Ozri se v moje srce, poznaš ga bolje od mene. Dobrodošla doma! Utrdi v meni vero, da je Jezus živ, da ne bi nikoli pomislil, da je on zame mrtev. Daj mi moč, o Mati. Podari mi nežnost, da bom drugim v oporo. Podari mi mir srca. Dobrodošla doma!«
Po sklepu bogoslužja, proti večeru, so kip prenesli v cerkev, ki je bila prva v Argentini posvečena fatimski Mariji, kjer je ostal do 23. maja.
Ta cerkev v Buenos Airesu je bila postavljena v zelo siromašni četrti, ki se je na začetku imenovala »Bajo Flores«, sedaj pa »Villa Soldati, kamor so prihajali delavci v velikih težavah. Leta 1950 je skupina prebivalcev te mestne četrti nabavila kip fatimske Marije in pred njo molila, da bi bili njihovi domovi obvarovani razlastninjenja, ki jim je grozilo. Bili so uslišani.
Fátima Luz e Paz