Predragi prijatelj, pritegnil
sem te v sodelovanje pri mašni daritvi. Pri svetem obhajilu ti dajem samega
sebe za duhovno hrano. To je na tem svetu najpopolnejše, najodličnejše in
najtesnejše srečanje in združenje z menoj.
Z menoj se povezuješ tudi pri prejemanju drugih
zakramentov, pri branju in poslušanju Svetega pisma, pri obisku Najsvetejšega,
pri molitvenem bogoslužju, pri osebni molitvi, v bližnjem, posebej v
predstojniku in v ubogem ter trpečem človeku, v skupnosti, ki je zbrana v mojem
imenu in ob srečavanju z Božjim stvarstvom.
Želim biti tvoj prijatelj in te vabim v
prijateljsko zvezo z menoj. Izberi me za središče svojega življenja. Če boš
spolnjeval mojo voljo, boš s tem pokazal, da jemlješ moje prijateljstvo zares.
Čim bolj boš v prisrčnem prijateljstvu z menoj,
tem bolj se boš po meni upodabljal in postajal meni podoben. Navzel se boš
mojega mišljenja, govorjenja in ravnanja. V tebi bodo zaživele moje kreposti,
predvsem moja ljubezen do Očeta in vseh ljudi, zlasti do najbolj zapuščenih.
Mene boš začel posnemati tudi v odnosu do križa in poniževanj. Jaz sem pot do
popolnega človeka. Drugi vatikanski cerkveni zbor uči: Kdorkoli hodi za
Kristusom, popolnim človekom, postane tudi sam bolj človek.
Gospod Jezus, tvoje prijateljstvo
do mene se najbolj razodeva, ko sodelujem pri mašni daritvi in pri svetem
obhajilu prideš v moje srce. Naj se tega vedno bolj zavedam in ti prijateljstvo
vračam z zvestim življenjem po evangeliju v ljubezni do tebe in vsakega
človeka, zlasti do tistega, ki je v stiski. Varuj me, da bi te kdaj prejemal
brez gorečnosti, tako rekoč iz navade. Naj bo moje srce vedno čisto. Pomagaj
mi, da bo moj pogovor s teboj prisrčen, ko te prejmem pri svetem obhajilu in ko
se mudim v molitvi pri evharističnem češčenju. Kakor za tvojega služabnika
Lojzeta Grozdeta postani tudi zame Sonce mojega življenja.