Belina duše pa je tudi Božje
odpuščanje, saj je po preroku Izaiju Bog sam rekel: »Čer so vaši grehi rdeči
kot škrlat, bodo beli kakor sneg; in če so rdeči kakor bager, bodo beli kakor
volna« (Iz 1,18). Je pa še belina, ki si jo je pridobil tisti, ki z veseljem
deli dobrote. Kajti če pogledaš na tistega veselega človeka, ki ga opisuje
prerok, da je usmiljen in rad posoja, ali se ti ne bo zdelo, da je svojemu
obrazu in hkrati delu s samo svojo veselostjo nadel belino pobožnosti?
Nasprotno pa, kdor daje čemerno in kakor po sili, pač ne kaže bele, ampak grdo
barvo na roki in na čelu. Zato Bog ljubi veselega darovalca.
On, ki se je zaradi beline veselosti ozrl na Abela, je odvrnil svoj obraz
od Kajna, ker je upadlo njegovo obličje, kajpada iz čemernosti in zavisti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar