Opoldanski nagovor, 11. december 2005
sobota, 15. januar 2022
3 Brezmadežna
V
današnji potrošniški družbi adventni čas doživlja nekakšno komercialno
»onesnaženje«, ki grozi, da bo spremenilo njegov pristen duh, za katerega je
značilno sprejemanje drugih, zmernost, veselje, ki ni zunanje, ampak notranje.
Božja previdnost je torej, da imamo kot nekakšna vstopna vrata v božič, praznik
nje, ki je Jezusova mati in ki nas lahko bolje kot kdorkoli drug vodi, kako
spoznavati, ljubiti in častiti Božjega Sina, ki je postal človek. Pustimo
torej, naj nas ona spremlja, naj nas napolnjujejo njena čustva, da bi se z
iskrenim srcem in odprtostjo duha pripravili na to, da v betlehemskem otroku
prepoznamo Božjega Sina, ki je prišel na zemljo zaradi našega odrešenja. Skupaj
z njo hodimo v molitvi in sprejmimo ponavljajoče se vabilo, ki nam ga ponuja
adventno bogoslužje – ostanimo v pričakovanju, v budnem in radostnem
pričakovanju, ker Gospod ne bo zamudil: prihaja, da reši svoje ljudstvo greha.
Ni komentarjev:
Objavite komentar