MOLITEV (1)

Navadno najlaže molimo, kadar kaj prosimo, kadar smo v stiski. Prošnja ima v sebi neko posebno moč, neko duhovno silo. Če prosimo človeka, je učinkovitost naše prošnje odvisna od tega, koga prosimo, kaj prosimo in kako prosimo. Vse troje bomo upoštevali tudi pri molitvi. Z njo priznamo, da smo od Boga odvisni in da ga potrebujemo. Bog ve za naše potrebe in nam hoče dati svoje darove. Želi pa, da ga prosimo in se tako pripravimo na sprejem njegovih darov z molitvijo. Kristusove so besede: »Prosite in boste dobili! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo. Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu odpre« (Lk 11,9–10).

Biti moramo vdani v Božjo voljo. Odločitev prepustimo Bogu. Prošnja bo uslišana, če bo v skladu z Božjo voljo. Važno je, da v molitvi vztrajamo in da Boga prosimo s čistim srcem. Uslišani bomo, kot je za nas po Božji previdnosti najbolje. Za uslišanje našim molitev je pomembna močna, živa vera, povezana z zaupanjem v Boga: »Vse boste prejeli, kar boste prosili v molitvi, če boste verovali« (Mt 21,22). Večje bo naše zaupanje, prej nas bo Bog uslišal. Moliti se ne smemo nikoli naveličati.