Včasih so čevljarji hodili opravljat
svojo obrt od hiše do hiše. Pri vsaki so ostali, dokler niso obuli vse družine.
Zvečer so prišli vasovat vaški fantje. Čevljarji so delali, fantje pa so
zganjali norčije in navadno niso kazali volje, da bi šli kaj kmalu domov.
Čevljarji so bili utrujeni in zjutraj so spet morali zgodaj začeti z delom.
Toda dokler ni šel spat gospodar in ni odslovil obiskovalcev, so morali
vztrajali. Ko jim je bilo vsega dovolj, je rekel mojster: »No, lepo smo se
zabavali, zdaj pa pomislimo še na Boga.« In je začel moliti rožni venec,
litanije ali kake druge molitve. Obiskovalci so začeli zehati, vendar si med
molitvijo niso upali zbijati šal. Počasi so se drug za drugim izmuznili iz
sobe. Končno so čevljarji lahko šli spat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar