Izkustvo molitve

Molitev mi pomeni največ tako v najhujši stiski kot takrat, kadar je vse v redu. V skupini rada molim predvsem zato, ker mi skupinska molitev pomaga k ohranjanju zbranosti, zlasti pri molitvi rožnega venca. V molitveni skupini Vrtnica JMS vedno vodim Litanije Matere Božje, ki jih znam na pamet. Naučila sem se jih kot otrok, ko smo ob nedeljah popoldne hodili k šmarnicam v domačo cerkvico ali pa h krščanskemu nauku v župnijsko cerkev.

Odkar je v kapeli z nami Jezus v Najsvetejšem zakramentu, imam občutek, kot da me posluša, in se me tudi molitev mnogo bolj dotakne.

Ko sem bila otrok, je bil oče v internaciji; imeli smo veliko posestvo in veliko dela, a vsak večer se je našel čas za molitev. Običajno smo zmolili en rožni venec takoj po večerji. Spominjam se, da smo ga skrajšali na eno desetko samo takrat, kadar je bila žetev in smo bili ves dan globoko sklonjeni nad žitom.

Dokler oče ni odšel v internacijo, je vedno on vodil rožni venec, ko pa je odšel, sem ga nadomestila jaz. Ko se je vrnil iz internacije, je dejal: “Kdor me je do sedaj nadomeščal v vodenju rožnega venca, naj me pa še naprej,” zato je molitev postala moja stalna služba.

Lojzka