V prvih letih po vojni so na kmetih
marsikje stradali; posebno tam, kjer jim je vojna vzela očeta. Kljub temu so
svojo revščino delili tudi z berači. Toda zgodilo se je, da se je našlo v
beračevi malhi marsikaj, česar v kmečki shrambi ni bilo. Otroci na Polici so se
zato zelo razveselili, kadar je prišel v vas berač, ki so mu rekli Tomšič. Berač
je namreč obšel tudi hiše, kjer ni bilo pomanjkanja. Obredel je vsa žegnanja,
poroke in druge imenitne dogodke. Najbolj radodarni so bili v vasi Leskovec nad
Višnjo Goro. Tako se je v njegovi bisagi znašel marsikateri kos belega kruha in
potice, pa tudi štruklji in drugo pecivo. Od daleč je bil s svojo opletajočo
bisago in široko razprostrtimi rokami kar malce podoben vaškemu zavetniku sv.
Jakobu. Ko se je pojavil na vasi, je zaklical: »Pridite, otroci, Tomšič je
prinesel kruha.« Potem so skupaj sedli za kak skedenj. Najprej so molili. Čim
daljša je bila molitev, tem bolj je raslo pričakovanje in prepričanje, da je v
malhi dosti dobrega. Nato je berač razvezal culo in pogostil otroke.
Domačini
iz Polja pri Višnji Gori
Ni komentarjev:
Objavite komentar