Bog na naše
prošnje pogosto odgovarja z molkom. Lahko smo tega Božjega molka sami krivi,
ker naša prosilna molitev ni bila takšna, kakršna bi morala biti. Lahko pa je
naša molitev v redu, a Bog vseeno molči, včasih celo zelo dolgo. Tu gre za
Božjo skrivnost, ki je ne moremo do konca doumeti. Bog nam hoče s tem svojim
molkom pomagati, da duhovno napredujemo, da prerastemo svoj način gledanja, da
se postavimo na Božje stališče. Priti moramo do te stopnje, da bomo v molitvi
prosili za tisto, kar nam hoče dati Bog. To je za nas najboljše.
Če Bog na našo
prosilno molitev molči, to ne pomeni, da se je od nas oddaljil, da nas je
zapustil. Božji odgovor z molkom je način, kako nas je Bog v tem trenutku uslišal.
Nemški teolog Karl Rahner pravi: »Dokler so naše roke sklenjene – sklenjene
tudi sredi najstrašnejšega propadanja –, dotlej nas obdaja – nevidno in
skrivnostno, toda resnično – Božja naklonjenost; in ko padamo v brezno in smrt,
padamo v resnici le v brezno večne ljubezni.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar