Marijine solze v Sirakuzah

Ploski relief iz poslikanega mavca, ki predstavlja Devico Marijo in njeno brezmadežno Srce, obdano s trni in ognjenimi zublji (kot v Fatimi), se je nahajal v revni hiši ob vzglavni blazini mladoporočencev Lannuso. Podoba je od 29. avgusta do 1. septembra 1953 prelivala solze, ki so jih analizirali.

Sicilijanski episkopat je priznal nadnaravni izvor in pričel z gradnjo svetišča. Ob posvetitvi je papež Janez Pavel II. izjavil: »Marija je jokala v La Salette v sredini preteklega stoletja … v času, ko je bilo krščanstvo v Franciji deležno naraščajočega sovraštva. Jokala je tudi tukaj v Sirakuzah ob koncu druge svetovne vojne. Te solze lahko razumemo v povezavi z naslednjimi tragičnimi dogodki: neizmerno masovno uničenje ljudi zaradi vojne, holokavst judovskih mož in žena, grožnja s strani izrazito ateističnega komunizma v vzhodni Evropi.

Marijine solze so znamenja. Pričujejo o Materini navzočnosti v Cerkvi in svetu. Mati joka, ko vidi svoje otroke, da jim grozi duhovno ali fizično zlo.«