POJDITE K JOŽEFU LITANIJE SVETEGA JOŽEFA

»Zgled delavcev« (Exemplar opificum). Evangelij poroča, da je bil Jožef po poklicu tesar, »tékton« (Mt 13,55). Očitno je tudi Jezus pridno pomagal v Jožefovi obrtni delavnici, saj so se rojaki v Nazaretu o Jezusu spraševali: »Ali ni to tesar?« (Mr 6,3). Sveto pismo pravi, da je Bog prvega človeka postavil v raj, da bi ga obdeloval. Dokler ni grešil, mu je bilo delo v veselje. Po grehu pa je postalo delo težko breme: »V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, iz katere si bil vzet« (1 Mz 3,19). Sveti Jožef iz vsega tega ni bil izvzet. Tudi sam je moral trdo delati. A vedel je, da je delo častna naloga vsakega človeka, ki ga stori podobnega Bogu. Rad je delal, ker se je zavedal, da človek z delom poveličuje Stvarnika, izpopolnjuje stvarstvo in posvečuje tudi sebe. Apostol Pavel naroča kristjanom: »Karkoli delate, delajte iz srca kakor Gospodu« (Kol 3,23). Papež sv. Pavel VI. je ob svojem obisku v Nazaretu (5. januarja 1964) v nagovoru čudovito opisal zgled nazareške Družine: »Nazaret je šola evangelija. Najprej nauk o molku, nato nauk o družinskem življenju in še nauk o delu: ̍Tu v Nazaretu, v hiši tesarjevega sina bi radi razumeli in počastili trdi in odrešilni zakon človeškega prizadevanja ... Srčno želimo od tu pozdraviti delavce vsega sveta in jim pokazati njihovega velikega vzornika, njihovega Božjega brata, Kristusa, našega Gospoda.« Dodati smemo, da tudi svetega Jožefa, ki je zgled delavcev. Papež Benedikt XVI. v okrožnici »Bog je ljubezen« poudarja: »Čas je, da spričo aktivizma in grozečega sekularizma mnogih v karitativnem delu zaposlenih kristjanov ponovno podkrepimo pomembnost molitve« (37). Sveti Jožef zgledno povezuje molitev in delo: »Ora et labora.«

»Kras domačega življenja« (Domesticae vitae decus). »Zakon je posebna sreča, če se oba potrudita za isto svetost in sta oba enaka v bogoljubnosti,« pravi sveti Peter Krizolog. Takšno srečo, h kateri je pripomogel tudi sveti Jožef, je uživala sveta Družina najpopolneje. K sreči je pripomogel predvsem tako, da je izpolnjeval dolžnosti svojega stanu kot mož preblažene Device in kot Jezusov krušni oče. Obema je posvetil vso ljubezen svojega srca. Takšno velikodušno ljubezen opisuje apostol Pavel: 'Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva; ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega, se ne veseli krivice, veseli se pa resnice, vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenese. Ljubezen nikoli ne mine« (1 Kor 13,4–7).

Kako dobesedno velja starodavni krščanski spev: »Ubi caritas, ibi Deus est« (Kjer je ljubezen, tam je Bog). »Bog je ljubezen, zato tisti, ki živi v ljubezni, živi v Bogu in Bog živi v njem« (1 Jn 4,16). Cerkev na praznik svete Družine prosi: »Dobri Bog, v sveti Družini si nam pokazal čudovite zglede lepega življenja. Daj, da bomo v naših družinah v medsebojni ljubezni krepostno živeli in se v večnosti veseli sešli pri tebi.«

Anton Štrukelj

 

Spreobrnjenje komunističnega voditelja

Alojz Franc Budenz, eden glavnih komunističnih voditeljev v Ameriki, se je rodil v goreči krščanski družini v državi Indiana. Pri dvajsetih letih je odšel zdoma zaradi ljubezni do ločene ženske. Kot zagovornik vseh proletarskih zahtev je bil aretiran in zaprt več kot dvajsetkrat. Od leta 1935 do 1945 je deloval kot novinar in član nacionalnega komiteja komunistične partije ZDA.

Leta 1936 se je v nekem baru v New Yorku nahajal tik ob škofu bl. Fultonu Sheenu, znanem ameriškem pridigarju na televiziji. Nenadoma je škof prekinil njegov dolgovezni govor in rekel: »Sedaj bomo nekoliko govorili o Devici Mariji!«

Ta dolga ura o 'Mariji' ga je privedla k njegovemu globokemu miru prvega svetega obhajila, toda vrnitev vere je trajala devet let, pospeševala pa ga je Devica presvetega rožnega venca.

Kasneje je spreobrnjeni novinar napisal svoj življenjepis, v katerem razlaga veliki dan, ko je ta dogodek pričel petintrideset let dolgo pot, nad katero je svetila blaga Marijina zvezda. Knjiga je posvečena Marijinemu brezmadežnemu spočetju.

 

 

Marijini klici

Zdravnica dr. Marija Ravnihar, ki zvesto živi po katoliški veri, je prepričana, da dobiva sporočila od Device Marije, ki zadevajo duhovnike in vse vernike. Čeprav se Cerkev o nadnaravnem izvoru teh sporočil (še) ni izrekla, jih v krajšem povzetku vseeno objavljamo. Dr. Ravniharjeva je prepričana, da jih mora širiti. Lahko so komu v spodbudo, čeprav jih nihče ni dolžan sprejeti.

»Greh v svetu se je močno pomnožil. Cerkev in svet sta ovita v gosto temo. V ljudeh je tema zaradi greha, ki vlada v njih. Greh se opravičuje in ljudje se ga ne spovedujejo, ni kesanja za grehe. Temne sile so zavedle mnoge v Cerkvi, napadajo tudi duhovnike.

Po meni [Mariji] nebeški Oče kliče k spreobrnjenju, zahteva zadoščevanje za grehe v Cerkvi in svetu. Prosim za močno in ponižno molitev rožnega venca na kolenih: Pokleknite v molitvi rožnega venca! Pokleknila bom z vami. Pokleknila bom pred usmiljenega Sina in pravičnega Očeta in vam izprosila milosti in pomoč. S ponižno, močno molitvijo rožnega venca na kolenih bom izničila moč temnih sil.

Duhovniki, sinovi moji, pokleknite v duhu ponižnosti z verniki, pokleknite v tihoti svojega srca! Ne čakajte, dajte Sinov mir temu nemirnemu svetu!

Cerkvi in svetu se bliža huda kazen. Čisto malo je še časa, čisto malo je še svetlobe. Zato molite, molite, molite, ne čakajte! Prosim vas za žrtve, odpovedi, za okrepitev vere v molitvi in dobri spovedi.

Božja Mati sem. Obljubljam vam pomoč, če boste sprejeli ponižnost! V Očetovi kazni ni rešitve brez ponižne molitve. Vrnite se k molitvi na kolenih! Sprejmite neuničljivo ponižno molitev, ki je čista milost neskončne Božje ljubezni.

Molite na kolenih skupinski rožni venec! Želim ponižne in goreče skupine v molitvi svetega rožnega venca in v češčenju Najsvetejšega Srca. Na kolenih pred Presvetim Srcem zadoščujte za velike, strašne grehe! Združite svoja srca v skupni molitvi, kličite Svetega Duha! Izprosite svetu Božje usmiljenje!

Na kolenih molite za duhovne poklice! Duhovni poklici bodo, če bodo molitve bolj ponižne in goreče.

Zaradi pomanjkanja ponižne molitve temne sile močno delujejo na mlade. Hočem pomagati, da bo mladina rešena teme. S ponižno molitvijo rešite mlade, ki se pogubljajo v temi!

Vso zemljo bo obšla kazen. V svetu se bo naselil močan strah.

Kje je vaša rešitev: Sprejmite Božje usmiljenje! To je klic iz nebes! Pokleknite pred Presvetim Božjim Srcem! Pokleknite v molitvi rožnega venca, v katerem se vam razodeva Božja ljubezen. Spreobrnite se, dokler je še čas Božje milosti!

Opozarjam in prosim: Ustavite zlo!

Stopite skupaj v boj proti zlu! Molite na kolenih! Na kolenih uničite zlo!

Ganite Očeta s ponižnostjo! Oče uslišuje ponižno molitev.«

zapisala dr. Marija Ravnihar

 

Molitvena pobožnost pri nas

Zavedamo se, da živimo v čisto posebnih časih. Zato zares goreče prosimo Boga, naj svet ozdravi od virusa nesprejemanja, zlobe, hudobije, sovraštva in vsega ostalega, kar ljudi odvrača od Njegove poti. Naj se časi, kot so bili konec prejšnjega in v začetku letošnjega leta, nikoli več ne ponovijo.

Več tednov nam je bilo praktično onemogočeno obiskati »skritega Jezusa«. Sveto mašo smo lahko spremljali samo preko medijev in sveto obhajilo prejemali le duhovno. V tej stiski smo se zares zavedali, kako moramo biti Bogu hvaležni za dar vere, da smo lahko bili, čeprav na daljavo, v duhu povezani z Njim in Mu povedali, kako Ga imamo radi, kako smo nemočni in kako si želimo nazaj v tiste lepe čase pred epidemijo.

Želim, da bi bila jaz, in tudi drugi, vsaj približno tako goreča, kot je bila mala Jacinta, ko je rekla: «Tako rada rečem Jezusu, da ga ljubim. Marsikdaj, ko mu to rečem, se mi zdi, da imam v prsih ogenj, ki pa me ne žge. Tako rada imam Jezusa in Marijo, da se nikoli ne naveličam ponavljati in jima zagotavljati, da ju ljubim.«

Večkrat premišljujem o fatimskih vidcih in njihovi vztrajnosti. Čeprav v najnežnejših razigranih otroških letih, so sprejemali težke naloge in odrekanja ter mnogokrat tudi težko trpljenje. Pa se vprašam: »Ali bi vse to zmogel kdo, ki ga Marija ni izbrala? Bi si lahko kdo kar tako zapomnil in posredoval naprej vse te velike besede, opozorila, priporočila in svarila, ki jih ni še nikdar slišal in jih tudi ne pozna in ne razume? Res, velik si, Bog, ki ljubiš ves svet, vsakega človeka in vsako živo bitje. Dal si nam svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil. Dal si nam Njegovo Mater Marijo, angele, … Dal si nam vidce. Dal si nam Jezusovo in Marijino Srce, da ju častimo in se k njima zatekamo. V naših molitvenih skupinah se zares goreče poglabljamo v skrivnost vere in lepote te mogočne Božje ljubezni.

Ker so bili v začetku leta še zelo negotovi časi, smo se odločili, da bomo letos, pri Sv. Vidu na Vidmu pri Ptuju, pet prvih sobot obhajali v istih mesecih, kot se je Marija prikazovala v Fatimi – od maja do septembra. Vsi duhovniki iz vseh naših župnij so z navdušenjem podprli našo zamisel. Redno so jo oznanili in spodbujali vernike k prvosobotni pobožnosti, za nas so molili in z nami sodelovali. Bogu in njim hvala! Častilci JMS iz Vidma, Ptuja, Ptujske Gore, Hajdine, Leskovca, Destrnika, Markovec, Žetal in Sel smo se zbrali vsako prvo soboto v mesecu in z molitvijo, pesmijo ter premišljevanjem delali družbo njunima Srcema. Pred spovednico se je zmeraj zbrala dolga vrsta vernikov, ki si je želela očiščenje svojih src.

Omenim naj še ostale naše molitvene skupine, v katerih smo sedaj končno zopet zadihali s polnimi pljuči. Že 21 let se vsak četrtek po sveti maši zbiramo v molitveni skupini pri Sv. Petru in Pavlu na Ptuju. Z nami je bil pred leti p. Janez Ferlež, za njim pa je duhovno vodstvo prevzel p. Jože Osvald, ki je še zmeraj, kljub šibkemu zdravju, vsak teden z nami. Zadnje čase pa so z nami večkrat kar trije patri. P. Matej in p. Janko nas bogatita s svojimi globokimi premišljevanji, pesmijo in tudi s kitaro. Ne morem opisati naše želje in potrebe po skupni molitvi in druženju z Jezusom v času, ko je bilo v cerkvi zbiranje prepovedano. Nepopisno veseli in srečni smo bili, ko smo se zopet lahko srečali z Jezusom v najsvetejšem zakramentu, se z Njim v molitvi pogovorili, se Mu priporočali, zahvaljevali, Ga prosili in slavili.

Vsak ponedeljek se že vrsto let na Selih zatekamo h Kraljici miru, molimo po Njenih namenih ter prebiramo sporočila, ki nam jih naša Mati še vedno posreduje po medžugorskih vidcih.

Vsak prvi petek na Vidmu molimo za naše družine, za našo Cerkev, za Slovenijo, Evropo in ves svet. Prosimo za nove duhovne poklice in za svetost poklicanih. Večkrat smo vztrajali v molitvi pred Najsvetejšim vso noč in češčenje zaključili z jutranjo prvosobotno sveto mašo. Zadnje čase pa nam celonočno vztrajanje več ne uspeva, tako da smo bedenje malo skrajšali. Verujemo, da je imenovanje našega misijonarja p. Martina Kmetca za nadškofa v Turčiji tudi vsaj majhen sad naše vztrajne molitve. Nanj smo res zelo ponosni, saj on je tisti naš žitni klas, ki je vzklil na videmskem polju. Spomnimo se še na p. Miho Drevenška – misijonarja v Zambiji, katerega se bomo letos, na deseto obletnico smrti, še posebej spomnili. Videmsko polje je res bogato obrodilo. Letos bo na Vidmu še en velik dogodek. Sestra Iva bo izpovedala večne zaobljube pri frančiškankah Marijinih misijonarkah.

Vsako prvo sredo se na Selih zbiramo v molitvi k svetemu Jožefu. Letos čutimo še posebno milost, ker je papež Frančišek razglasil letošnje leto za leto svetega Jožefa. Pred oltarjem svete družine molimo in tej nazareški družini priporočamo vse človeštvo. Pa tudi sv. Joahima in Ane ne pozabimo počastiti.

Vsako tretjo sredo v mesecu se zberemo Frančiškovi bratje in sestre. Vsemu svetu zaželimo Mir in dobro! Res Bogu hvala za vse naše duhovnike in vse goreče vernike in častilce Jezusovega in Marijinega Srca. Saj v Njuno Srce nas je On poklical. Naj nam še naprej pomaga, da bomo vztrajali na poti vere in molitve.

Da boste verjeli, da se prvosobotnih pobožnosti res veselimo, vam zaupam še pesem, ki jo zapojemo našima svetima fatimskima pastirčkoma ob koncu vsakega našega srečanja. Zapoje se na napev Kraljica venca rožnega:

 Jacinta, cvet si Fatime

 

Jacinta, cvet si Fatime,

človeštvu novo znamenje,

da Bog rešiti nas želi,

odvzeti grešne nam vezi.

 

Te Križani presunil je,

pribit na križ za grešnike.

Da rešiš jih, daruješ se,

sprejemaš žrtve, križe vse.

 

Prosila ti si Jezusa

v podobi kruha skritega,

da vsi se spreobrnemo

in k njemu pridemo v nebo.

 

Srce Marijino častiš,

v ljubezni vneti zanj goriš

in prosiš ga za grešnike,

da se skesano spokore.

 

Jacinta, kras med angeli,

najmlajša si med svetimi.

V objemu Jagnjeta živiš,

v Gospo prelepo zdaj strmiš.

 

S Frančiškom v raju gledata

zdaj Jezusa odkritega;

nič več v podobi kruha skrit,

zveličanim je čudovit.

Teja

 

PO MARIJI K JEZUSU PET LET OD OBISKA FATIMSKE MARIJE ROMARICE (3) Pogovor z gospo Dragico Čepar (3)

5. Doslej nas je fatimska Marija romarica že štirikrat obiskala. Kako se spominjate teh dogodkov? Mislite, da so ti obiski poglobili vero v slovenskem narodu?

Odgovor: Ob njenem prvem obisku leta 1997, ko je Marija potovala po naših župnijah – s postankom tudi v zamejstvu – nekako 3 mesece (od 29. avgusta do 26. decembra 1997) še nisem bila podrobno seznanjena s fatimsko duhovnostjo in mi ni bil jasen namen Marijinih romanj. Spomnim se, da sem se slučajno udeležila slovesnosti ob njenem obisku v župniji sv. Petra v Ljubljani, ki pa je, na moje presenečenje, izredno ogrela moje srce s toplino občutka sprejetosti in varnosti; poslej me je neka notranja sila spodbujala, da sem jo spremljala še v druge župnije in tudi v svetišče na Kurešček. Vse to dogajanje pa je v meni začelo oživljati spomine iz otroštva, ko sem v domači župniji, po prvem svetem obhajilu, obhajala pobožnost petih prvih sobot na fatimski način.

 

Drugi obisk 2008. Zamisel za drugi obisk Marije Romarice v Sloveniji, se je rodila na romanju v Fatimi ob 90. obletnici prikazovanj leta 2007, ravno v času, ko je tam p. Marko Rupnik ustvarjal mozaik v novi cerkvi Svete Trojice. Ob tem drugem obisku od 12. – 22. junija 2008 pa žal Mariji Romarici ni bilo dano romati po slovenskih župnijah, ampak smo bili mi, verniki iz vse Slovenije, povabljeni k njej v Stično. Tam se je vseh 10 dni in 10 noči vrstila molitev in izrekala posvetitev njenemu brezmadežnemu Srcu. Posebej mi je ostal v spominu dogodek na dan, ki je bil namenjen romarjem iz ljubljanske nadškofije pod vodstvom nadškofa Urana. Bil je vroč junijski dan in v baziliki nabito polni romarjev. Nenadoma so se vnele goreče sveče pred Marijinim kipom in sev hipu spremenile v velikanski plamen, tako da smo sredi dima in ognja komaj razločili lik pojočega nadškofa Urana. Hvala Bogu, so požar hitro pogasili in nadškof Uran je še naprej pel …

Tretji obisk Marije Romarice v Sloveniji v pripravi na fatimsko stoletnico z geslom Marija, okno upanja, je bil najdaljši: od 13. maja do 13. oktobra 2016, natančno 5 mesecev. Nanj smo se pripravljali 7 let. Marija je obiskala 520 cerkva.

Četrti obisk, 13. oktobra 2017, na 100. obletnico zadnjega Marijinega prikazanja v Fatimi in veličastnega sončnega čudeža, pa ni bil načrtovan. Okoliščine, ki so pripomogle k temu, da je do njega prišlo, pa kažejo, da je bil načrtovan »od zgoraj«. Namreč v letu 2017 je bilo načrtovano že tradicionalno skupno romanje slovenskih in hrvaških vernikov, ki pa je bilo zaradi politične napetosti že večkrat prestavljeno. Hrvate bi lahko povabili na vseslovensko obhajanje fatimske stoletnice v Stično, vendar je vse kazalo, da odziva skoraj ne bo. Ocena hrvaškega škofa v pripravljalnem odboru je bila: »Morda jih pride 200!« Kaj storiti? Gostitelji so presodili, da bi bila morda udeležba večja, če bi na srečanje obeh narodov povabili tudi fatimsko Marijo romarico. Toda fatimsko svetišče nam je sporočilo, da so vsi milostni kipi (13) na poti, da pa bo tisti kip, ki roma po Češki ravno takrat za nekaj dni prost. In zgodilo se je, Marija je s Češke pripotovala v Stično, kjer jo je navdušeno počastila nad 6000-glava množica vernikov obeh narodnosti. Hrvaški škof, ki je predhodno dejal, da jih morda pride 200, sedaj ni mogel verjeti svojim očem. Dvignil je rožni venec, ga usmeril proti Marijinemu kipu in vzkliknil: »Tega nismo naredili mi, ta čudež je naredila Ona, rožni venec je najmočnejše in zmagovito orožje v vseh bitkah!«To je bil resnično dan, ki ga je naredil Gospod. To je bil dan, ko sta se slovenski in hrvaški narod skupaj posvetila Marijinemu brezmadežnemu Srcu! Veličasten dogodek in klic evropskim narodom, naj se zatečejo v Marijino brezmadežno Srce!

Sprašujete me, če so Marijini obiski poglobili vero v ljudeh? Izkušnja mi govori, da so previdnostno utrdili vero male črede tik pred velikim upadom števila vernikov v času zaprtja cerkva in drugih ukrepov zaradi epidemije itd. Tisti verniki, ki so vzeli resno posvetitev JMS, so s tem postali deležni poslanstva fatimskih pastirčkov: živeti in širiti njena sporočila z odgovornostjo. Luciji je Marija rekla: »Jezus hoče s tvojim sodelovanjem doseči, da me bodo ljudje spoznali in ljubili. Na svetu hoče vpeljati češčenje mojega brezmadežnega Srca.« In Lucija je vse svoje življenje posvetila uresničevanju tega naročila. Zelo si je prizadevala tudi za širjenje pobožnosti prvih sobot in nagovarjala tudi druge, da postanejo apostoli prvih sobot. Pri nas sta se v tem poslanstvu odlikovala škof Gregorij Rožman in bl. Alojzij Grozde. Bila sta prva in prava »slovenska fatimska pastirčka«. Naj prosita pri Bogu in Mariji za nas!

Pogovarjal se je p. Anton.