35 LET BERNARDOVE DRUŽINE Molitev (3)

Tudi glede časa uslišanja moramo biti strpni. Ni prav, če se v začetku zaženemo, in ker ni takoj uspeha, obupamo. Jezus nam obljublja uspešnost molitve, ne pa, da bo uslišana takoj. V molitvi moramo vztrajati do konca. Za zgled nam je lahko sv. Monika, ki je za svojega sina Avguština molila 18 let – izmolila je svetnika! Vztrajajmo v molitvi, čeprav smo v duhovni suhoti! Včasih nam nagaja hudobni duh, ki mu je všeč, če nehamo moliti ali če slabo molimo.

Z molitvijo izkazujmo Bogu svojo hvaležnost! Sv. maša je najlepša zahvala Bogu. Kdor je v popolnosti že kaj napredoval, se zahvaljuje Bogu tudi za trpljenje, ki ga je zadelo. Vse življenje je mogoče spremeniti v stalno zahvalo Bogu. Bog nam je tako zelo blizu, saj »v njem živimo, se gibljemo in smo« (Apd 18,28), kakor pravi sv. Pavel. Vse, kar nam pošlje Bog, je dobro. Popolnoma mu zaupamo.

 

Duhovne vaje in podobne prireditve 2020

Kako bo v našem domu duhovnosti za naprej z duhovnimi vajami in podobnimi prireditvami, je odvisno od trenutnih razmer. Za zdaj velja za dvourne prireditve, ki so v cerkvi, ob upoštevanju vseh navodil državne in cerkvene oblasti ter možnosti prihodnjih sprememb, takole:

 

Bernardova družina,

združenje posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu

in člani apostolata darovanja imajo skupaj srečanja

na 4. NEDELJO V MESECU

V CERKVI od 15.00 do 17.00:

27. septembra, 25. oktobra, 22. novembra in 20. decembra (na 4. adventno nedeljo).

 

Fatimska pobožnost bo v cerkvi že ob 18.30: 13. oktobra.

Pri vseh srečanjih je potrebno vreči v nabiralnik pri vhodu v cerkev po razkužitvi rok svojo telefonsko številko brez imena in naslova. Potrebno je nošenje mask in upoštevanje razdalje vsaj 1,5 m.

 

Zahvala

Vsem, ki ste dali prispevek za vzdrževanje glasila V Materini šoli, za stroške tiskanja in razpošiljanja, iskren Bog povrni!

 

Stična mladih 2020

Stična mladih je tradicionalno srečanje katoliške mladine, ki z eno samo izjemo v letu obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji (1999), poteka neprekinjeno v našem samostanu že od leta 1981. Ker je dogodek, na katerem se zbere tisoče mladih iz vse Slovenije, zdravstveno izjemno tvegan, se je letos zgodil v drugačni izvedbi.

Lokacije letošnje Stične mladih so bile enakomerno razporejene po vsej državi. Omogočeno pa je bilo spremljanje in sodelovanje tudi preko spleta. A največ mladih se je zbralo prav v Stični.

Številni prostovoljci, so se celo poletje trudili, da so udeležence Stične pričakale kvalitetno pripravljene delavnice, igre, koncert in druženje ter molitev. Pri osrednjem dogodku, slovesni sveti maša v naši baziliki, je opat Maksimilijan spregovoril o dogodku v mestu Nain iz Lukovega evangelija, ko je Jezus ob prihodu v mesto srečal skupino ljudi, ki je na nosilih nesla mrtvega sina neke matere na pokopališče. V tistem trenutku se je mati Jezusu zasmilila, dotaknil se je nosil in rekel: “Mladenič rečem ti, vstani.”

Pod geslom »Vstani« je spet mladostno bílo srce Stične – letos na poseben način, da bi mladi in mladi po srcu zmeraj znali vstajati in pomagali vstajati v veri tudi vsem svojim vrstnikom.

kronist

 

ZA ZIDOVI SAMOSTANA Dragocenost molitve rožnega venca

Mesec oktober je posvečen molitvi rožnega venca. V roke ga vzamejo tudi nekateri, ki ga sicer ne molijo. Vrednost in bogastvo rožnega venca mora vsak sam odkriti in zanj dozoreti, sicer ga bo molil nerad. Molijo in priporočajo ga papeži. Ne najdete svetnika v zadnjih stoletjih, ki mu ta molitev ne bi bila prav posebno pri srcu. Rožni venec je evangelij, spremenjen v molitev. Molitev rožnega venca je zato tako dragocena, ker v njej premišljujemo Jezusovo in Marijino življenje od Jezusovega učlovečenja v Devici Mariji do njenega kronanja v nebesih. Marijino življenje je najtesneje povezano z Jezusovim, saj je njegova Mati. Brez Matere ni Sina, takšna je bila Božja volja. Jezusove skrivnosti so zato v veliki meri tudi Marijine skrivnosti. Marija nas vodi k Jezusu. Kar v molitvi premišljamo, to vpliva na nas. Po tem se tudi lažje ravnamo. Rožni venec zato ni samo ustna, temveč je tudi in predvsem premišljevalna molitev. Spominjanje Jezusovega in v zvezi z njim Marijinega življenja je za naše duhovno življenje nujno potrebno. Pri vseh štirih delih rožnega venca pridejo na vrsto glavne skrivnosti naše vere. To so življenjske skrivnosti, ki oblikujejo našo vero in življenje. Premišljevanje teh skrivnosti, ki je podprto z molitvijo očenaša, desetih zdravamarij in slavaočetu, je najboljše sredstvo proti posvetnosti, grešnosti in neveri.

Dobra molitev rožnega venca ohranja in poglablja človeku vero. Kdor redno s premislekom in ljubeznijo prebira jagode rožnega venca, raste v veri, upanju in ljubezni. Z molitvijo prejemamo milost za poglobljeno krščansko življenje. Marija se je v Lurdu prikazala Bernardki z rožnim vencem v roki. Skupaj z njo ga je tudi molila. V Fatimi je naročala: »Vsak dan molite rožni venec!« Po Marijini zamisli spada molitev rožnega venca k najvažnejšim zdravilom za današnji svet.

Rožni venec moremo moliti kleče (kar je najbolje, če to zmoremo in smo v primernem prostoru), stoje, sede, ponoči v postelji, v avtu, na vlaku, v avtobusu, na sprehodu, med lahkim ročnim delom. Nekdaj je bil najbolj priljubljena večerna molitev. Veliko bolj srečne bi bile naše družine, če bi vsak večer dan končale s to prelepo starodavno molitvijo.

p. Anton

 

90 – letnica prvega poročila o Fatimi v slovenščini

Prvo obsežnejše poročilo o fatimskih dogodkih smo v Sloveniji dobili leta 1930. V Bogoljubu je izčrpno, verodostojno in zanimivo pisal o tem dr. Frančišek Jere (1881-1958).Njegovo pisanje nas bi kaj lahko prepričalo, da je napisano iz lastne izkušnje, če ne bi na koncu povedal, da je informacije črpal iz knjige nemškega teologa dr. Ludwiga Fischerja (1890-1957). Fischer je bil visokošolski učitelj cerkvene zgodovine v Bambergu. Iz z vatikanskega časopisa je izvedel o velikem romanju v Fatimo v letu 1928. Ker se je odpravljal na študijsko potovanje v Španijo, je sklenil, da bo Fatimo vključil v svoje popotne načrte. Ko je prišel v kraje, kjer je Marija izročala svoja naročila trem pastirjem, ga je tamkajšnje dogajanje povsem prevzelo. Vse življenje je ostal zvesti častilec fatimske Matere Božje. Bil je prvi nemški duhovnik, ki je obiskal ta kraj. Veliko je storil za razširjanje fatimskih sporočil po Evropi. Že v začetku leta 1930 je izšla njegova knjiga z naslovom »Fatima, portugalski Lurd«. Očitno je ta knjiga kaj kmalu prišla v roke tudi dr. Frančišku Jeretu, ki je bil tedaj profesor, strokovnjak za klasične jezike, na klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani. V septembrski številki Bogoljuba 1930 je objavil članek z naslovom Romanje v Fatimo, naslednji mesec pa Kaj se godi v Fatimi. Skratka, že 13 let po Marijinem prikazovanju v Fatimi smo bili Slovenci dobro seznanjeni s tem. Istega leta, torej oktobra 1930 je leirijski škof Jose Coreira da Silva objavil Pastirski list o češčenju rožnovenske Matere Božje v Fatimi, ki se končuje: »Izjavljam, da so videnja otrok v dolini Iria dne 13. maja 1917 in vsakega 13. dne do oktobra 1917 verodostojna. Češčenje Naše ljube Gospe Fatimske uradno dovoljujem.« Vendar je Bogoljub prinesel slovenskim bralcem to pismo šele junija 1932.