Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

četrtek, 23. julij 2020

Milijon otrok moli rožni venec


Dne 18. oktobra 2018 so se otroci iz raznih filipinskih pokrajin množično udeležili svetovne pobude molitve rožnega venca za mir in edinost.
Filipinska škofovska konferenca poroča, da se je v pobudo – Milijon otrok moli rožni venec – vpisalo nad 1.200 župnij in 700 katoliških šol v 41 škofijah. Pobudo je udejanjila mednarodna dobrodelna organizacija Pomoč trpeči Cerkvi (ACS).
Molitev prek video povezave je vsako jutro ob 9.00 združila otroke iz Sirije, Koreje, Avstralije in iz mesta Marawi na otoku Mindanao.
Msgr. Pablo David, škof v mestu Caloocan blizu Manile, je izjavil: »Gospod rad usliši otroke, njihove molitve imajo veliko moč. Rožni venec je zelo močno sredstvo za dosego miru.«
Škofija Caloocan dejavno prispeva k ustanavljanju podpornih skupin in fondov za vdove ter za otroke tistih staršev, ki so podlegli v boju z drogo. Škofija tudi nudi asistenco svetovanja in materialne pomoči prizadetim družinam.
Jonathan Luciano, nacionalni voditelj ACS Filipini meni, da je bila močna točka te svetovne pobude prav konkretna pomoč, ki so jo filipinski otroci izrazili otrokom, ki živijo v deželah, kjer so kristjani preganjani. Filipinski otroci so namreč podarili del svojih prihrankov otrokom, ki živijo v Iraku, Siriji in Afriki.
Pobudo »Milijon otrok moli rožni venec« so sprožili leta 2005 v Caracasu v Venezueli. Od leta 2006 ACS skrbi za širjenje te pobude po vsem svetu.
Christina Hermoso
Vir: news.mb

torek, 21. julij 2020

ROŽNOVENSKI ŠOPEK MATERI MARIJI Dominikanci imajo radi rožni venec


Lahko se nam zdi čudno, da je tako preprosta molitev, kot je rožni venec, na poseben način povezana z dominikanci. Dominikanci redko mislimo o sebi, da smo preprosti možje, saj smo ustvarjali dolga in kompleksna teološka dela. In vendarle smo se borili, da smo ohranili rožni venec. Je naša sveta dediščina …
Zakaj je ta preprosta molitev za dominikance tako dragocena? Mogoče zato, ker je v središču našega teološkega izročila prisoten navdih k preprostosti. Sv. Tomaž Akvinski [dominikanec] je rekel, da ne moremo doumeti Boga, ker je popolnoma preprost … Obstaja napačna preprostost, ki se je moramo otresti. Gre za poenostavljanje tistih, ki imajo vedno za vse preveč enostavne odgovore in že vnaprej vse vedo. Ti so bodisi leni bodisi nesposobni za razmišljanje.
Obstaja pa prava preprostost – preprostost srca – ki je preprostost čistih pogledov. Lahko jo dosegamo samo počasi, in sicer z Božjo milostjo, ki nas približuje razsvetljujoči Božji preprostosti. Rožni venec je dejansko zelo preprosta molitev, vendar je povezana s tisto modro in globoko preprostostjo, po kateri hrepenimo in v kateri bomo našli mir.
P. Timothy Radcliffe OP

nedelja, 19. julij 2020

Bernardovi izreki o Mariji


Marija je »ugrabiteljica« src. Ali ni res, Marija, da si mi »ugrabila« srce?

Ali želite zagovornika pri Jezusu? Zatecite se k Mariji! Brez oklevanja vam rečem: Marija bo uslišana zaradi dolžnega spoštovanja. Sin bo uslišal Mater, a Oče Sina. Lestev za grešnika pa je – brezmejno zaupanje. Na tem sloni moje zaupanje.

Marija je dana človeštvu kot vodovod, da po njej pritekajo od Boga nebeški darovi.

Bog je hotel, da nimamo ničesar, kar bi ne šlo skozi Marijine roke.

petek, 17. julij 2020

MOLITEV (1)


Navadno najlaže molimo, kadar kaj prosimo, kadar smo v stiski. Prošnja ima v sebi neko posebno moč, neko duhovno silo. Če prosimo človeka, je učinkovitost naše prošnje odvisna od tega, koga prosimo, kaj prosimo in kako prosimo. Vse troje bomo upoštevali tudi pri molitvi. Z njo priznamo, da smo od Boga odvisni in da ga potrebujemo. Bog ve za naše potrebe in nam hoče dati svoje darove. Želi pa, da ga prosimo in se tako pripravimo na sprejem njegovih darov z molitvijo. Kristusove so besede: »Prosite in boste dobili! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo. Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu odpre« (Lk 11,9–10).
Biti moramo vdani v Božjo voljo. Odločitev prepustimo Bogu. Prošnja bo uslišana, če bo v skladu z Božjo voljo. Važno je, da v molitvi vztrajamo in da Boga prosimo s čistim srcem. Uslišani bomo, kot je za nas po Božji previdnosti najbolje. Za uslišanje našim molitev je pomembna močna, živa vera, povezana z zaupanjem v Boga: »Vse boste prejeli, kar boste prosili v molitvi, če boste verovali« (Mt 21,22). Večje bo naše zaupanje, prej nas bo Bog uslišal. Moliti se ne smemo nikoli naveličati.

sreda, 15. julij 2020

IZ ŽIVLJENJA SV. BERNARDA (2)


Samostan Cîteaux (Cistercium) je leta 1098 skupaj z Alberikom in Štefanom Hardingom ustanovil opat Robert iz Molesma v Franciji. Želeli so obnoviti meniško življenje v skladu s Pravilom sv. Benedikta. Pod njegovim naslednikom Alberikom, zlasti pa pod Štefanom Hardingom je kazalo, da bo samostan moral prenehati obstajati. Odmaknjenost od sveta in močvirnost kraja ter poostreno meniško življenje niso privabljali novih poklicev.
Tákšno je bilo stanje, ko je leta 1112 potrkal na vrata tega samostana 23-letni Bernard s 30 sorodniki in prijatelji ter prosil za vstop. S tem je bil obstoj samostana zagotovljen. Kmalu so se pridružili še drugi novinci. Bernardov zgled je deloval kot magnet. Tako je Bernard postal nekakšen soustanovitelj nove cistercijanske družine.
V samostanu so menihi šest ur na dan posvetili molitvi, šest ur duševnemu delu, premišljevanju, branju in pisanju, šest ur trdemu telesnemu delu v gozdu in na polju, ostalih šest ur pa spanju na navadni slamnjači. Hrana je bila zelo preprosta. Če je bilo Bernardu kdaj pretežko, je premišljeval Kristusovo trpljenje.
Bernard je ponujeno škofovsko čast odklonil in si raje izbral hojo za Kristusom v uboštvu in ponižnosti. V noviciatu je študiral Pravilo sv. Benedikta, poglabljal se je v Sveto pismo in spise cerkvenih očetov. Gojil je posebno pobožnost do Device Marije. V Cîteauxu je ostal tri leta.