Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

torek, 2. april 2019

Vir največje moči II/2 Svetloba in senca

Jezusova velikoduhovniška molitev, ki jo je zapisal apostol Janez ((Jn 17,1–26), je prav gotovo najvažnejši del Kristusove oporoke. To je bila oporoka ljubezni, zadnja molitev za njegove. Po tej molitvi je Jezus vstal in šel na vrt Getsemani, da bi tam nadaljeval svojo molitev v najbolj temni uri svojega življenja.
Sveti Ignacij pravi, da moramo ob premišljevanju Kristusovega trpljenja zlasti premišljevati, kako se skriva božanstvo, prepuščajoč Kristusa v strahotni temi, da bi tako njegova človeška narava mogla trpeti in tem bolj občutiti bolečino.
Ko je Kristus odmolil velikoduhovniško molitev, je odšel iz dvorane zadnje večerje. Luči sedmeroramnega svečnika, ki so gorele med velikonočno večerjo, so po odhodu Kristusa in apostolov ugasnile. Odrešenik pa je šel proti potoku Cedronu po kamniti poti, ki jo je komaj malo osvetljevala bleda luna, katera je le težko predirala zastor viharnih oblakov, ki so zastirali pogled na nebo … Peter je nosil v roki svetilko in skušal svetiti na vijugasti stezi, po kateri je stopal Jezus, molče, s sklonjeno glavo, potrt pod bremenom temnih misli, ki jih v srcu Boga-človeka vzbuja »sila teme« in ga tako skuša motiti pri molitvi, s katero si hoče sveta človeška narava dobiti moči, da premaga kneza tega sveta.
Ko so prišli v vrt, je Petru svetilka ugasnila, ker je zmanjkalo olja, kakor nespametnim devicam. Nebo se je popolnoma stemnilo in vse je objela najgloblja tema … Jezus pozna tisti kraj, kamor se je že tolikokrat umaknil k molitvi v spremstvu tistega, ki se prav ta trenutek pripravlja, gnan od Satana, da bi ga izdal in izročil sovražnikom. Jezus svoje učence pusti pri vrtnem vhodu, s seboj vzame Petra, Jakoba in Janeza ter se umakne še globlje med drevje, kjer je bilo to najbolj gosto. Priporoči jim, naj bedijo in molijo, da ne padejo v skušnjavo; zakaj Satan jih zalezuje kakor rjoveč lev. Jezus se umakne na še samotnejši, še temnejši kraj. Tam se vrže na zemljo in moli. Okoli Jezusa se zgrinja najgostejša, najbolj črna, najgloblja tema: tema »moči teme«, ki ga tare. Jezus trepeče, z rokama si zakriva obraz in z zaprtimi očmi moli. Nezaslišano goreče moli – toda niti najmanjši žarek svetlobe ne posije ob njegovi strani. »Če si Sin Božji«, – mu govori že znani glas –, »se spomni, kaj o njem piše prerok Izaija, spomni se na 53. poglavje …« Jezus si zatiska ušesa, da ne bi slišal tistega glasu … vendar pa skušnjavčeve besede prihajajo v njegovo srce. »Rastel bo kakor mladika« – nadaljuje glas – »kakor ponižna rastlina, kakor korenina iz suhe zemlje; toda njegova postava ni imela lepote; če ga pogledaš, nima na sebi nič, kar bi ga storilo mikavnega …« Kristusovo srce stiska strah, kajti dobro ve, koga pomenijo te preroške besede … Zlohotni glas pa se znova oglasi, da bi se ves pogreznil v Kristusovo dušo: »Videli smo ga zaničevanega in zadnjega med ljudmi … moža bolečin. Kakor zastrt je njegov obraz od sramu in zasramovan, da ga nismo čislali …« Jezusa objame vedno hujša žalost, navdaja ga strah … On pa moli. Njegova duša čuti smrtno grozo in zakliče: »Oče, moj Oče!« Toda njegov klic ne najde odmeva …
Skušnjavec nadaljuje: » Ranjen je … in razbičan …« Jezus pa, poln groze in stiske, zakliče: »Oče, moj Oče!« Njegov Oče pa mu ne odgovori … »Vem, da me vselej uslišiš …« Odgovora pa od nikoder.
»Kakor za gobavca ga imajo … ranjenega in ponižanega po Božji roki« – pristavi Satan.
»Oče, moj Oče,naj gre ta kelih mimo mene, ne da ga pijem!« moli Jezus še bolj goreče.
Smeje se dostavi Satan: »In vzel je nase trpljenje … grehe vseh ljudi!«
Ob teh besedah Jezusa zajame smrtna groza, in še bolj goreče in več moli.
»Naložil je nanj grehe nas vseh …« In Satan je umolknil. Jezus je v vsej potrpežljivosti pripravljen pretrpeti vsakršno trpljenje …
Toda Jezus, ki je sama nedolžnost in pravičnost, mora biti obdan z gobavostjo naših grehov in mora takšen stopiti pred svojega Očeta. To je tisti kelih, ki ga je bilo tako težko sprejeti, to je bila najbolj grozna med vsemi mukami. Jezus v smrtnem boju poti krvavi pot: Bori se v smrtnih težavah, moli pa še bolj iskreno. Njegov pot je postal kakor krvave kaplje, ki so tekle na zemljo (Lk 22,44).
In v svoji smrtni grozi kliče: »Oče, moj Oče, vse ti je mogoče … vzemi ta kelih od mene!« Satan pa mu odgovori: »Če si Božji Sin, boš moral kot grešnik stopiti pred svojega Očeta … da, pred svojega Očeta … kot grešnik … grešnik, grešnik!«
Jezus spozna ta glas, se vzravna in zakliče: »Vendar ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi!«
Ob teh besedah se Satan prestrašen umakne. Jezus pa, v skrbeh za svoje učence, vstane, stopi k njim in jih najde, da spijo.
Trikrat se ponovi ta hudi boj, in vsakokrat Satan na Zveličarja huje pritiska. Toda Jezus, obdan od grozne tesnobe, zakliče: »Oče, ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi!«
Nazadnje se zmagoslavno dvigne ter pogumno stopi svojim sovražnikom naproti, da bo izročen rokam grešnikov.
Njegov Oče bo skrbel zanj, čeprav se tisti čas zdi, da ga ne usliši. Vzvišena Kristusova molitev je zmagala!
Izvršujoč voljo svojega Očeta, pokrit z grehi vseh časov in vseh ljudi, gre, da odreši svet in da umrje sramotne smrti na lesu križa. In da čez tri dni zmagoslavno vstane.
C. M. de Heredia

61. Vrednost reči
Rečém in uslugam dajejo vrednost:
delo, koristnost, redkost in silovitost človeških željá.
Merimo láhko redkóst, koristnost in delo,
žélje ljudi pa nimajo mere, ne mej.
Ker je zato negotova vrednost stvari,
trg naj odloča, kaj vsaka velja.

62. Spreminjanje mere
Denar je mera za vrednost.
Vladar, ki spreminja to mero zato,
ker skriva, taji primanjkljaj in hkrati trdi,
da revnim pomaga,
ter da blaginja je vsem dosegljiva
z močjó oblasti – brez tveganj, naporov,
se laže in ljudstvo zavaja.
Podobno, kot druge laži,
je tudi ta zapeljiva in ima kratke nogé.

63. Odgovornost države
Zakon, mere in valuta
v varstvo so zaupani državi.
Kadar ta, ki naj jih varuje,
jih spreminja samovoljno,
si zaupanje zapravi.

ponedeljek, 1. april 2019

ZA ZIDOVI SAMOSTANA Urednikova beseda

Za nami je božični čas, čas jaslic in veselega poglabljanja v pomen rojstva Božjega Deteta. Preden boste dobili 4. številko našega mesečnika, bomo že začeli postni čas. Zato je že v tej številki nekaj odmevov na najbolj intenziven čas cerkvenega leta, čas, v katerem bo v ospredju poglabljanje v Kristusovo trpljenje iz ljubezni do nas in naš odgovor v spreobrnjenju in pokori. Angeli in pastirji so se umaknili in nastopili bodo tisti Judje, ki bodo na čelu z Judežem in Pilatom Jezusa obsodili na smrt in ga pribili na križ. To smo pravzaprav mi vsi.
Smo v letu fatimskega pastirčka svetega Frančiška. Obhajamo stoletnico njegovega rojstva za nebesa. Spomnili smo se ga v duhovnih vajah za župnijske animatorje in posvečene Jezusovemu in Marijinemu Srcu od 25. do 27. januarja 2019. V tej številki se ga bomo spomnili tudi v našem glasilu. Dne 20. februarja skupaj s sestrico Jacinto praznujeta svoj god. Če bo Božja volja, bo papež Frančišek leta 2022 na Portugalskem obhajal svetovni dan mladih in skoraj gotovo poromal tudi v Fatimo.
V kapeli Odrešenika človeka z mozaikom p. Marka Rupnika je bil od 25. do 26. januarja 24-urni svetopisemski maraton, ki je hotel poudariti pomen Svetega pisma za naše krščansko življenje.
Na občnem zboru Čebelarskega društva Stična, v januarju 2019, je med drugimi tudi samostan dobil priznanje I. stopnje regijske Čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja, ki povezuje dolenjska čebelarska društva. Glavne utemeljitve za odlikovanje so bile tri: 1. večstoletno čebelarjenje in sodelovanje z okoliškimi čebelarji, tudi zaradi večje porabe voska pri liturgiji; 2. prispevek samostana pri dvigu iz pozabe pomembnega tukajšnjega čebelarja, duhovnika Jožefa Jeriča iz Petrušnje vasi in namestitev spominske plošče na Gradišču; 3. vsakoletno sodelovanje pri izpeljavi Ambroževe maše v Stični za okoliške čebelarje in čebelarska društva.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste za naše glasilo že dali prostovoljni prispevek za leto 2019. Priporočamo se tudi za pričevanja o molitvi rožnega venca, da bo poleg tujih pričevanj vedno več domačih. Naš cilj je, da bi se čimveč slovenskih vernikov in družin odločilo za to molitev in da bi se z Božjo pomočjo potrudili tudi za kvalitetno molitev, ki nas bo po Materi Mariji vedno bolj povezovala z Jezusom in njegovim življenjem.
Vsem želim dobro pripravo na postni čas, ki naj nam pomaga, da se poglobimo v veri, upanju in ljubezni ter na svetu naredimo čim več dobrega in tako zajezimo vedno večje prodiranje zla.
p. Anton

nedelja, 31. marec 2019

Neskončna Božja ljubezen

Gospod,
Tvoje in moje roke;
samo Tvoje so prebodene …
Tvoje in moje noge;
samo Tvoje so bile pribite na križ …
Tvoje in moje srce;
samo Tvoje je prebodla vojakova sulica …
Tvoje in moje obličje;
samo Tvoje je ožarjeno s svetostjo …

Naj me očisti in odžeja Tvoja kri;
naj me razplamti ljubezen Tvojega Srca.
An

Duhovne prireditve v DD v Stični v letu 2019


MAREC
1.– 3. P. Maksimilijan File, birmanci
7. – 10. P. Vital Vider, zakonci z otroki
8. – 10. P. Nadrah, Bernardova družina
8. – 10. P. Maksimilijan File, birmanci
10. ob 14.30 Bernardova družina
15. – 17. P. Maksimilijan File, birmanci
16. nadškof Marjan Turnšek, animatorji
22. – 24. P. Maksimilijan File, birmanci
29. – 31. P. Maksimilijan File, birmanci
29. ob 19.30 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

APRIL
6. – 7. Skupnost Emanuel
11. – 14. P. Vital Vider, Zakonci z otroki
14. ob 14.30 Bernardova družina
26. ob 19.30 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

Prijave za skupine v Domu duhovnosti sprejema 
voditelj Doma p. Nikolaj: opatija.dom.duhovnosti@gmail.com
ali na telefon: 041 972 813.

Večdnevne skupine se redno začno ob 18.00 zvečer, ali po dogovoru.
Prijave posameznih udeležencev sprejemajo voditelji skupin.
P. dr. Nikolaj Aracki, GSM: 041/972 813; e-naslov: nikolaj.aracki@rkc.si
P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si
P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si
Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si
P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si
Klemen Križaj, Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65
P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945
Dr. Maksimilijan Matjaž, maksimilijan.matjaz@rkc.si
P. Anton Nadrah, tel. 01/78 77 100; e-naslov: anton.nadrah@rkc.si
Janez Novak; prijave: Mojca Kastelic: e-naslov: gabri@siol.net
P. Branko Petauer, GSM 031/687 802; e-naslov: branko.petauer@rkc.si
P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Bernardova družina bo imela v letu 2019 srečanja na 2. nedeljo v mesecu v opatovi kapeli od 14.30 do 16.30: 13. januarja, 10. februarja, 10. marca, 14. aprila, 12. maja (romanje), 9. junija, 20. avgusta (ob 19.00 v baziliki), 8. septembra, 13. oktobra, 10. novembra in 8. decembra.

Češčenje Jezusovega in Marijinega Srca bo leta 2019 na zadnji petek v mesecu v opatovi kapeli od 19.30 do 21.30: 25. januarja, 22. februarja, 29. marca, 26. aprila, 31. maja, 28. junija, 26. julija, 30. avgusta, 27. septembra, 25. oktobra, 29. novembra in 31. decembra.

Fatimska pobožnost bo v stiški baziliki 13. v mesecu ob 19.30: 13. maja, 13. junija, 12. julija, 13. avgusta, 13. septembra in 13. oktobra.

Duhovne vaje za vse (posebej za Bernardovo družino) bodo s spremljanjem p. Antona Nadraha:
-v spomladanskem roku od 8. marca ob 18.00 do 10. marca po kosilu. Tema: Kako naj izboljšam svojo molitev?
-v jesenskem roku od 6. septembra ob 18.00 do 8. septembra po kosilu. Tema: Kaj je smisel mojega življenja? Prijave: anton.nadrah@rkc.si ; GSM: 031/389 666; Anton Nadrah, Stična 17, 1295 Ivančna Gorica.

Postna duhovna obnova za vse animatorje in vse posvečene JMS bo v Stični v soboto, 16. marca, od 9.30 do 13.00. Vodil jo bo upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek.

Letna seja vseh animatorjev in odbora Združenja posvečenih JMS bo v Stični v soboto, 25. maja, ob 9.30. Na seji bodo volitve novih animatorjev (8) v odbor Združenja posvečenih JMS.

Vseslovensko srečanje posvečenih JMS bo v soboto, 22. Junija, v Brestanici, od 10.00 do 13.00. Poskrbite za skupen prevoz.

Letne duhovne vaje za vse posvečene JMS bodo v Medžugorju od ponedeljka, 5. avgusta, do sobote, 10. avgusta. Vodil jih bo p. Anton Nadrah ob sodelovanju navzočih duhovnikov. Prijave sprejema predsednik Združenja JMS, duhovnik g. Srečko Fras na naslov: fras.srecko@gmail.com; GSM 041 939 394.

sobota, 30. marec 2019

Kreposti

Zvezde svetijo ponoči, podnevi pa se skrivajo; tako se prava krepost v ugodnih razmerah navadno ne pokaže, izkaže pa se v neugodnih razmerah.
Kaj pa tista duša, ki lahko nudi Bogu prostrana sprehajališča, da na njih lahko dovrši delo svojega veličastva?
Nikakor ni zapletena v posvetna opravila ter časne skrbi, ni predana ne trebuhu ne nečistosti, se ne ozira radovedno okoli sebe in ne želi vladati in ne hrepeni po gospodovanju. Prvi pogoj, če hoče duša postati nebo in Božje bivališče, je, da je rešena teh strasti. Kako bi sicer imela čas za Boga in kako bi ga mogla spoznavati?
Prav tako se ne sme niti malo vdajati sovraštvu, nevoščljivosti ali mržnji, zakaj, ker v »hudobno dušo modrost ne prihaja« (Mdr 1,4). Torej mora rasti in se širiti, da bi bila sposobna sprejeti Boga.