Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sreda, 6. marec 2019

DOMAČA ZDRAVILA Imunski sistem


Imunski sistem je potreben za obrambo telesa proti škodljivim mikrobom in rakavim celicam. Zato ljudje s primerno delujočim imunskim sistemom manj zbolevajo z nalezljivimi boleznimi kot ljudje z oslabljeno imunostjo.
Imunski sistem vsak dan prejema in predela milijone molekularnih informacij o bolezenskih mikrobih in naših lasnih celicah ter se odloča, kaj v našem telesu je zdravo in „naše“, kaj je škodljivo in „tuje“.
Najpogosteje je slabše delovanje imunskega sistema povezano s slabšim delovanjem celotnega telesa – del tega pa je seveda tudi imunski sistem. Imunski sistem podobno kot nekatere druge organe in organske sisteme natančno uravnavajo hormonske žleze ter vegetativno živčevje. Kadar hormonsko in vegetativno živčni mehanizmi izgubijo sposobnost za občutljivo in ustrezno uravnavanje notranjih organov in organskih sistemov, se pojavijo motnje, navadno ne le v delovanju enega samega organa ampak številnih telesnih funkcijah. Nespečnost, razbijanje srca, povišan krvni tlak, motnje v prehranjevanju, motnje pri odvajanju blata, pomanjkanje energije, utrujenost, bolečine v hrbtu, glavoboli in še marsikaj lahko spremlja motnje v delovanju imunskega sistema.
Hude okvare imunskega sistema spoznamo po tem, da sistem ne opravlja svoje osnovne naloge – boja proti bolezenskim mikrobom. V tem primeru oseba z okvarjenim imunskim sistemom ni odporna proti nalezljivim boleznim.
Škodljivi vplivi na delovanje imunskega sistema so:
1.                  neurejena in slaba prehrana,
2.                  stres,
3.                  alkohol,
4.                  pomanjkanje počitka,
5.                  avto-imune bolezni.
Za krepitev ter boljše delovanje imunskega sistema je pater Simon Ašič priporočal pitje čaja sestavljenega iz koprive, regrata, rmana in trpotca ali krajše KRRT.
Kopriva vsebuje veliko železa, ki prispeva k obnovi rdečih krvničk, oskrbuje telo s kisikom in varuje pred slabokrvnostjo. Ugodno vpliva na sečila.
Regrat zdravilno vpliva zlasti na jetra in ledvice. Pospešuje izločanje seča in žolča, odpravlja vse zastoje, razstruplja telo, poživlja in vrača moč.
Rman je zelo zdravilen za želodec in črevesje, odpravlja neješčnost, preprečuje vnejte sluznice prebavil, odpravlja zastoj vode ter motnje v jetrih.
Trpotec izredno dobro vpliva na dihala, pomirja suh dražeč kašelj, pomaga pri katarjih ter vnetjih dihalnih poti.

Tel. št. 01 7877 065
e-pošta: info@sitik.si
farm. Klemen Križaj

torek, 5. marec 2019

ODMEVI 3


Kot mlado dekle sem prav v Stični neko ledeno adventno soboto doživela prerojenje po življenjski spovedi in enodnevnih duhovnih vajah. Do smrti ne bom pozabila besed duhovnika, ki mi je dal odvezo: »Tvoj vrč se je razbil, a Bog ga more ponovno sestaviti, da bo cel. In Bog lahko stori, da je tvoja duša zopet še bolj bela kot ta sneg zunaj …« Od tedaj mi je Stična s cistercijani postala zelo ljuba.
Olga

ponedeljek, 4. marec 2019

ODMEVI 2


Prisrčen pozdrav iz Trbovelj. Pošiljam vam 250 enot molitev za duhovne poklice. Vtem milostnem času prihoda Odrešenika, smo v molitvi še globlje povezani. Molitev pomaga, blaži nemoč, utrjuje v veri, pomaga v bolečinah, krepi duha, da zmorem, ko mislim, da ne gre več! Pri molitvi rožnega venca sedaj z možem uporabljava vaš novi rožnovenski šopek-pesem, pred vsako desetko: MARIJA, S TVOJIMI OČMI ...vse lepše mi zveni!
Midva sva vedno bolj ohromljena. Vse izročam Gospodu.
Slavi

nedelja, 3. marec 2019

ODMEVI 1


Vse tri iz naše župnije vsak dan molimo rožne vence za duhovne poklice, zato vsak mesec pobarvajte eno zrno v glasilu V Materini šoli. Prizadevamo si, da bi poleg rednega dela vsak dan napolnile z molitvijo. Jaz začnem zjutraj ob 6. uri. Molim predvsem za duhovne poklice. Poleg rožnih vencev pridejo na vrsto molitve iz različnih molitvenikov, tudi različne litanije in križev pot. Za duhovne poklice molimo pred vsakodnevno mašno daritvijo dva rožna venca in tudi mašno daritev darujemo v ta namen. Molim pa tudi za svojo družino, zase, za Bernardovo družino in za cistercijane v Stični, da bi mladi rod, ki prihaja k njim, tudi ostal. Ko se bo iz naše župnije kakšen kandidat odločil za duhovni poklic, bom zanj še posebej molila. Ko ponoči ne morem spati, mi je rožni venec v oporo.
Ana

sobota, 2. marec 2019

Marija bo prišla

Malka se je primožila k Vovku iz Metnaja. Miklavž je bil vdovec, pa tudi Malka ni bila več mlada. Nič otrok nista imela. Ko je Miklavž umrl, je ona dosti hodila po vasi, malo je pomagala, malo klepetala, pa ji je minil čas. Ko smo lan tolkli, med drugo svetovno vojno je bilo, je tudi prišla. Snopiči so bili zloženi na leseni kobili tam pri kozolcu. Ata in mama sta mlatila tam na podu, prej sta zamašila vse špranje, pa starejši sestri Micka in Pepca sta jima pomagali. Mlajše tri: Malka, jaz in Marjetka smo snopiče nosile na pod, pa Vovkova Malka je bila z nami. Na lepem je obstala, se zagledala proti Bajerjem, naravnost v sonce je gledala. »Glejte punce, glejte, ali vidite Marijo?« Pa smo še me gledale v sonce. Res smo videle velik rumen krog, Marije ravno pa ne.« Glejte, punce, kako je lepa, z zlatim plaščem ogrnjena, zdaj bo kmalu konec vojne. Povedano je bilo: Ko se bo Marija prikazala, bo vojne konec.«. Me smo gledale v sonce, da so nas zares oči bolele, res je bila čudna tista svetloba, pa smo pozabile snope nosit, da so ata začeli vpiti na nas. Pa so rekli naša stara mati, Urška jim je bilo ime, so bili iz višenjske Dobrave doma: »Malka meša otroke, da ne delajo, pa še oči si bodo pokvarile. Napodi jo domov.« Malka je pa kar stala tam in pela. »Marija bo prišla, prižgala bo luč, nam bo svetila celo nuč.«
No, vojne je bilo potlej drugo pomlad res konec.
Povedala Vera Ceglar iz Velikega Črnela, rojena 1934.

petek, 1. marec 2019

VALERIJINE VRSTICE

Voda Frančiška

Ko so v 12. stoletju beli menihi iskali prostor, kjer bi zgradili samostan, je igral pomembno vlogo tudi potok, ki priteče po dolini izpod stiških hribov. Voda v enem izmed izvirov naj bi bila celo zdravilna. Zaželeli so si jo onemogli, ki so ležali na smrtni postelji. Pomagal naj bi tudi pri boleznih oči. V času opata Lovrenca, ki je dal preurediti rimski miljnik v današnji Ivančni Gorici, so postavili tudi kamen pri zdravilnem izviru. V spodnjem delu ga je krasila levja glava, skozi njena usta je pritekala voda. Napis na sredini »VENI. FRA FRANCISCO DELLA CASTELIZA P.CALABRIA C.CHASTRO HILLARI 1597 FECIT« razlagajo, da ga je dal postaviti brat Frančišek Kastelic po vrnitvi iz Kalabrije ob svoji 50-letnici. To je verjetno povezano z zgodbo o sv. Frančišku Pavelskem, ki je bil doma iz Kalabrije. Po legendi naj bi se s palico dotaknil skale in je iz nje pritekla voda, da so se napili žejni delavci. Tako je brat Frančišek Kastelic tudi stiški izvir posvetil temu svetniku, o čigar čudežih se je poučil na potovanju po njegovi domovini. Ljudje so izviru rekli preprosto Voda Frančiška. Najbrž je s stoletji vera v njeno moč pojenjala, a ljudje so se še vedno radi osvežili ob izviru, saj je bila voda hladna in bistra. Ko so po vojni na tem področju napravili zajetje za vodovod, so tako uničili vse številne izvire, tudi Frančiškovega. Kamnito ploščo so shranili v samostanu, kopijo pa vzidali v steno bližnjega Malnarjevega mlina. Pokojna Majorjeva mati (1912–2004) je povedala takole: »Jaz se še spomnim, ko je hodila tamle iz Litije neka mati s sinom, ki je bil skoraj slep. Umil si je oči pri studencu in še v steklenici sta vzela vodo s seboj. Potem sta pa nehala prihajat. Čez dolgo let je sin spet prišel. Mati je med tem umrla. Povedal je, da je ozdravel in se je prišel zahvalit.«
Valerija Ravbar