Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

torek, 25. oktober 2016

Molitev za Rusijo


Ob 100-letnici fatimskih dogodkov potuje po Sloveniji od 13. maja do 13. oktobra 2016 fatimska Marija romarica z namenom oživitve in uresničitve sporočila, ki ga je pred 100 leti v Fatimi na Portugalskem Bog po njej posredoval svetu, sredi prve svetovne vojne. In sredi iste vojne so ruski ujetniki postavili na Vršiču v Sloveniji kapelico v spomin umrlim rojakom, ki jo je letos, ravno v času Marijinega romanja, obiskal predstavnik tega velikega in vplivnega naroda, za katerega je Marija v Fatimi prosila za molitev in posvetitev njenemu brezmadežnemu Srcu.
To sovpadanje dogodkov na slovenskih tleh je častilce fatimske Matere Božje spontano vodilo v molitev za Rusijo pred prihodom obeh ruskih delegacij, cerkvene in državne. Na posebnem molitvenem večeru ob Mariji romarici v Logu pri Vipavi smo na pomoč poklicali tudi vse slovenske in vse ruske mučence v luči besed papeža Frančiška, ki govori o »ekumenizmu krvi«. In v tej luči razumemo tudi darilo, ki ga je nadškof Stanislav Zore izročil delegaciji ruske Pravoslavne cerkve: repliko škofovskega prstana škofa Vovka.
Celo besede predsednika Boruta Pahorja pred rusko kapelico so nas lahko spomnile na Marijine v Fatimi, ko je dejal: »…in prišla druga vojna, še strašnejša od prve…«. Posebej sporočilne za vsakega izmed nas in za vso Evropo pa so bile besede, ki jih je v obliki vprašanja izrekel metropolit Ilarion, in sicer: »Na kaj so pred 100 leti, na tem mestu, ob smrti svojih rojakov, najprej pomisli tisti, ki so preživeli? Na Boga! Najprej so pomislili na Boga in zato so postavili to kapelico.«
Draga Evropa, najstarejša krščanska celina, ki si rodila toliko svetnikov, ali tudi ti ob smrti svojih bližnjih, rojakov in vseh ljudi, najprej pomisliš na Boga? Vsi zavetniki in vsi mučenci Evrope, prosite za nas!
Dragica Čepar

nedelja, 23. oktober 2016

Strletove zasluge za beatifikacijo Alojzija Grozdeta


Da je božji služabnik prof. dr. Anton Strle odločilno pripomogel k beatifikaciji Alojzija Grozdeta, je nesporno dejstvo. Mirno lahko rečemo: Brez Strleta ne bi imeli Grozdeta. Glede konkretne Strletove vloge pa so navzoče različne napačne trditve, zato je prav, da prisluhnemo Strletu, ki jih je že sam nekajkrat zavrnil.
           
1. Strle je Grozdeta poznal, ni pa bil njegov vzgojitelj. Strle sam trdi, da je Grozdeta sicer poznal, se nekajkrat z njim pogovarjal, kaj več pa ne. Tudi ni bil njegov prefekt v Marijanišču. Tako je napačna trditev, da bi bil Strle Grozdetov vzgojitelj.
21. 1. 1993, prav na svoj 78. rojstni dan, je božji služabnik Strle pod prisego pričeval v procesu za Grozdetovo beatifikacijo in tedaj je med drugim izpovedal, da je imel z Grozdetom le malo osebnega stika. Spomnil se je, da sta šla ob priliki na sprehod in tedaj mu je Grozde dejal: »Če bi bil jaz na Vašem mestu, ne bi nikoli sprejel tega, da bi delal doktorat. Je povsem nekoristno.« Leta 1993 se Strle ni mogel več točno spomniti, kdo vse so bili Grozdetovi prefekti in iz naštetih možnih oseb se vidi, da on to gotovo ni bil. Kot možne prefekte našteva Hanželiča, Franca Kranjca, Žnidarja, Modica, v zadnjem letu Jožeta Peterlina. Kot spovedniki pa so bili v Marijanišču na razpolago dr. Peter Kovačič, Janez Oražem in profesor Slapar.

2. K pisanju življenjepisa so ga spodbudili člani Katoliške akcije ne pa škof Rožman. Ob povpraševanju o Strletovem življenju mi je kar nekaj ljudi trdilo, da je Strle napisal Grozdetov življenjepis na prigovarjanje škofa Gregorija Rožmana. Sam to izrecno zanika.
Ko je napisal 28. 2. 2000 neko oceno besedila za tisk, je zatrdil: »Moram pa pripomniti, da je po moje napak zapisano: 'Strle je na škofovo željo že leta 1944 napisal Grozdetov življenjepis'. Jaz nisem od škofa tedaj nikdar dobil nobenega naročila, naj napišem; pač pa so prišli k meni od odbora dijaške Kat. akcije (menda je bil tudi g. Marn, študent na univerzi) in so me prosili, naj napišem. Šele pozneje, ko sem končal, sem se oglasil tudi pri škofu Rožmanu, ki mi je tedaj rekel: 'Ta človek /Grozde/ je pa živel res globoko duhovno življenje; hodil je po pristni poti svetosti….' Seveda ne znam čisto z gotovostjo ponoviti škofovih besed.« Podobno je Strle pričeval tudi na procesu za beatifikacijo.
Člani Katoliške akcije so Strletu izročili zbrano gradivo in nekatera pričevanja. Glede Grozdetove mladosti mu je gradivo posredovala družina Pogačar, kjer je služila Grozdetova teta. Na osnovi tega je napisal življenjepis, in sicer ob skrbnem upoštevanju gradiva, ki mu je bilo na razpolago.

3. Grozdetov življenjepis in zapor. Ali je bil Strle na pet let zapora (1947-1952) obsojen zaradi Grozdeta ali zaradi drugih razlogov? V obsodbi navedene razloge, ki Grozdetovega življenjepisa čisto nič ne omenjajo, je objavila prof. dr. Tamara Griesser Pečar. Strle sam pa vendar meni, da je bil v zaporu zaradi Grozdeta. Odvetnik dr. Jakob Kolarič mu je priznal, da v Grozdetovem življenjepisu niso našli nič takega, kar bi bilo razlog za obsodbo. Takoj pa Strle doda, da je bil celoten proces zoper njega sprožen na osnovi te njegove knjige. Tako je Strle povedal na zaslišanju v procesu za Grozdetovo beatifikacijo.

4. Grozdetov življenjepis in beatifikacija. Glavni vir podatkov za beatifikacijo je bil prav Strletov življenjepis. Hkrati je bil Strle tudi prva in glavna priča pri zaslišanjih prič. Oboje je odločilno pripomoglo k temu, da je papež podpisal dekret o Grozdetovem mučeništvu.
V uradnem pričevanju za Grozdetovo beatifikacijo je Strle tudi kar nekajkrat omenil, da se mučencu Grozdetu že dolga leta vsak dan priporoča. Tako moremo reči, da bolj kot Strle na Grozdeta, je Grozde vplival na Strletovo življenje.
p. Andrej Pirš FSO

petek, 21. oktober 2016

Duhovne prireditve v Stični v letu 2016/17



OKTOBER
21. – 23. Ciril Čuš, Skupina za duše v vicah
23. ob 13.30 – 19.30 delavnica molitev in življenje
28. ob 20.00 češčenje Srca Jezusovega in Marijinega

NOVEMBER
3. – 6. P. Vital Vider, zakonci z otroki
12. – 13. Skupnost Emanuel
13. ob 14.30 Bernardova družina
19. – 20. Skupnost Emanuel, družine
20. ob 15.00 molitev za domovino
25. ob 20.00 češčenje najsvetejših Src
25. – 27. Salezijanski vikend za družine

DECEMBER
1.– 4. P. Vital Vider, zakonci z otroki
9. – 11. Skupnost Emanuel, mladi
9. – 11. Srednješolci in 9. razred
11. ob 14.30 Bernardova družina
18. ob 15.00 molitev za domovino
31. ob 20.00 molitvena noč

JANUAR 2017
8. Ob 14.30 Bernardova družina
14. – 15. Skupnost Emanuel
19. – 22. P. Vital Vider
27. ob 20.00 češčenje najsvetejših Src
28. – 29. Skupnost Emanuel, samski

FEBRUAR 2017
10. – 12. P. Maksimilijan, birmanci
12. ob 14.30 Bernardova družina
17. – 19. P. Maksimilijan, birmanci
24. ob 20.00 češčenje najsvetejših Src
24. – 26. P. Maksimilijan, birmanci

Večdnevne skupine se začno ob 18.00 zvečer, če se po dogovoru s samostanom ne odločijo drugače.
Prijave sprejemajo voditelji skupin. Za nekajurna srečanja prijave niso potrebne.
P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si
P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Lep pozdrav v Gospodu!       P. Anton Nadrah

četrtek, 20. oktober 2016

Benediktinski način premišljevanja


Ta način premišljevanja pripisujejo sv. Benediktu. V svojem Pravilu za menihe je napisal za neliturgično molitev le stavek: »Molitev naj bo kratka in čista.« V Cerkvi so benediktinski način premišljevanja skozi dolga stoletja veliko uporabljali in je tudi še danes v navadi, ker ni težak in prinaša bogate duhovne sadove. Ima tri dele: sveto branje, meditacijo in molitev (lectio, meditatio, oratio-contemplatio). Postavimo se v Božjo navzočnost in se v njej umirimo. Vzamemo kakšno duhovno knjigo, najbolje Sveto pismo, in jo počasi beremo (sveto branje). Ko pridemo do stavka, ki nas prevzame, se ustavimo. Stavek v mislih ali z besedami vztrajno ponavljamo. Tako nam prodre v srce in duha in postane del nas (meditacija). Ko bomo začutili, da nas stavek nasičuje in napolnjuje s tolažbo, se bomo začeli prosto pogovarjati z Gospodom. Živo bomo občutili njegovo navzočnost. Začela se bo prisrčna molitev, ki bo pogostoma v tišini, v prijateljski povezanosti z Gospodom (molitev, kontemplacija).
Ko bo ta prisrčna povezanost pojenjala in nas bo nadlegovala raztresenost, bomo zopet vzeli knjigo v roke in začeli z branjem, dokler ne bomo ponovno prišli do kakšnega stavka, ki nas bo prevzel. Zopet ga bomo ponavljali, dokler se ne bo začel prisrčen pogovor z navzočim Gospodom.
To je bolj molitev srca kakor razuma. Poudarek ni na iskanju novih razumskih spoznanj, temveč na poglabljanju ljubezni do Kristusa in do troedinega Boga, pa tudi do naše duhovne Matere. Zato je celo dobro, da uporabljamo besedila, ki so nam že dobro znana. Tako nas zvedavost, kakšna je vsebina nadaljnjega besedila, ne bo motila pri molitvi.
Ko bomo okusili vrednost takšne molitve, se je bomo oklenili za vse življenje. Potrebna je vztrajnost. Na koncu je koristno zapisati tiste misli, ki so nas prevzele. Ko jih bomo kdaj pozneje prebrali, nas bodo ponovno nagovorile.
Pianist je priznal: »Če kakšen dan ne vadim, to sam opazim, saj se pri igranju pozna. Če dva dni ne vadim, opazijo to moji prijatelji. Če pa tri dni ne vadim, opazi to moja publika.«
Če en dan ne molimo, opazi to Bog. Če dva dni ne molimo, čutimo to sami. Če tri dni ne molimo, zazna to naša okolica.
p. Anton

sreda, 19. oktober 2016

MOLI IN DELAJ Žetev je velika, delavcev pa malo

Ker je bil čas od zadnjega do današnjega pregleda vaših prispevkov glede molitve za duhovne poklice zelo kratek, hkrati pa čas počitnic in dopustov, smo napredovali le za eno zrno. Na Marijino priprošnjo naj dobri Bog obilno povrne vsem sodelujočim. Leto Božjega usmiljenja je tudi leto duhovnih poklicev. Bog kliče ljudi v službo svojega usmiljenja. Vsi poklicani moramo biti orodje njegovega usmiljenja. Po nas Bog deli svoje usmiljenje, mi pa smo spodbujevalci medsebojnega usmiljenja. Fatimska Mati Marija v teh mesecih slovenskemu narodu deli Božje usmiljenje in nas spodbuja k medsebojnemu usmiljenju.