Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

ponedeljek, 20. julij 2015

»Če boš širil rožni venec, boš rešen.«



Molitev h Kraljici svetega rožnega venca je del ljudskega marijanskega izročila, ki je v Italiji zelo živo. Leta 1883 jo je sestavil blaženi Bartolo Longo, ustanovitelj novega mesta Pompejev blizu Neaplja, 250 km južno od Rima.
Nekega dne je advokat med sprehodom po polju slišal glas, ki mu je rekel: »Če boš širil rožni venec, boš rešen.« Odločil se je, da bo širil češčenje Device, začenši pri neki novi cerkvi, posvečeni Materi Božji rožnega venca.
Okrog tega svetišča, danes papeškega in mednarodnega romarskega centra, je Bartolo Longo ustanovil številne dobrodelne organizacije za pomoč ljudem z družbenega dna, še posebej otrokom, mladim, sirotam in zapuščenim.
Papež Janez Pavel II. je obiskal Pompeje leta 1979 in ob koncu leta rožnega venca 7. oktobra 2003. Papež Benedikt XVI. je tja poromal 19. oktobra 2008.
Zenit, 7. maj 2014

sobota, 18. julij 2015

Šopek Materi Mariji Da bi našli Božjo milost, moramo najti Marijo.



Vsa umetnost je torej v tem, da najdemo sredstvo, s katerim z lahkoto prejmemo od Boga potrebno milost, da postanemo sveti: prav to sredstvo ti želim sedaj predstaviti in ti povem, da je za to, da bi našli Božjo milost, potrebno najti Marijo. Zakaj?

1. Samo Marija je našla milost pri Bogu, zase in za vsakega človeka posebej: očaki in preroki in vsi svetniki Stare zaveze niso mogli najti te milosti.
2. Ker je Marija dala bit in življenje Začetniku vseh milosti, jo kličemo Mati Milosti Božje.
3. Ko je nebeški Oče, ki je vir, iz katerega nam prihaja vsak popolni dar in vse milosti, izročil Mariji svojega Sina, ji je obenem izročil vse milosti, tako da ji je bila Božja volja dana, kot pravi sveti Bernard, v Njem in z Njim.
4. Bog jo je izbral za zakladničarko, gospodarico in delivko vseh milosti. Zatorej gredo vse milosti in vsi Božji darovi skozi njene roke in ona v skladu z oblastjo, ki ji je bila dana, deli milosti nebeškega Očeta, kreposti Jezusa Kristusa in darove svetega Duha, kot pravi sveti Bernardin, komur hoče, kakor hoče, kadar hoče in kolikor hoče.
5. Kot ima v redu narave vsak otrok očeta in mater, tako ima v redu milosti vsak pristni otrok Cerkve Boga za očeta in Marijo za mater. (…)
6. Ker je Marija rodila Glavo vnaprej določenih, ki je Jezus Kristus, je njej zaupana tudi naloga, da rojeva in vzgaja tudi ude te Glave, ki so pristni kristjani. Nobena mati namreč ne rodi le glavo brez udov, niti udov brez glave. Kdor torej teži za tem, da bi bil ud Jezusa Kristusa, poln milosti in resnice, mora biti rojen in oblikovan v Mariji, po milosti Jezusa Kristusa, ki v polnosti biva v njej, da bi jo Ona v polnosti posredovala pristnim udom Jezusa Kristusa in njenim pristnim otrokom.
Sv. Ludvik Grignion de Montfort, Marijina skrivnost (§ 6,2)

četrtek, 16. julij 2015

Pogovori z Jezusom (17) Sodeluj pri oblikovanju krščanske skupnosti!



Predragi moj učenec, ko prideš k sveti maši, si v občestvu z vsemi navzočimi. Skupaj ste sveti zbor, v katerem sem jaz, poveličani Kristus, navzoč. Med vami naj bi se čimbolj pokazala občestvenost in edinost po vzoru Svete Trojice. Ker ste vsi sinovi in hčere istega nebeškega Očeta, morate biti dobri bratje in sestre med seboj.
Če v skupnosti ni mene, ne gre za pravo krščansko občestvo. Brez mene ni Cerkve. Najbolj se uresničujete kot Cerkev in ste Cerkev, ko se v mojem imenu zberete k obhajanju evharistične skrivnosti. To še posebej velja, če Evharistiji predseduje škof. Brez Evharistije, tega srca Cerkve, novozavezno Božje ljudstvo ne more živeti, če hoče res ostati Božje.
Evharistija je in bi morala biti središče ter vrhunec za zbiranje in rast vsakega cerkvenega občestva. Evharistija ga usmerja v edinost in solidarnost z najbolj ubogimi. Božje ljudstvo iz evharistične daritve živi in raste.
Kakor je kruh iz mnogih pšeničnih zrn, tako je Cerkev sestavljena iz mnogih kristjanov. Kruh je tako celosten, da se zrna ne vidijo. Tako tesno ste tudi vi povezani z menoj in med seboj. Da boste živeli v medsebojni ljubezni in edinosti, je potrebno, da odstranjujete ovire. To so vaši grehi zoper ljubezen do bližnjega. Največji med njimi je sovraštvo. Takrat bo z vami dobro, ko boste o bližnjem načrtno gojili dobre misli, slabe pa odstranjevali, o njem lepo govorili in mu delali dobro. Zelo hitro se porušijo mostovi od človeka do človeka, zelo počasi in z veliko težavo pa se zopet obnovijo.

Gospod Jezus, s tvojo pomočjo hočem sodelovati pri graditvi krščanske skupnosti. Zavedam se, da je mašna daritev poziv k služenju, zlasti k služenju najbolj ubogim. Ti si pri zadnji večerji učencem umil noge in jim naročil, naj te v tem posnemajo. Prav tako si jim naročil medsebojno ljubezen, za edinost pa si tudi molil. V vsem tem te hočem posnemati. Kjer vlada ljubezen in edinost, si ti med nami in smo drug drugemu začetek nebes. Naj s tvojo pomočjo tja, kjer vlada sovraštvo, prinašam ljubezen, kjer se šopiri needinost, posredujem edinost, kjer je prepir, delam za mir. 

An
 

torek, 14. julij 2015

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC POSVETITEV JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU (6) Samo ljubezen rodi ljubezen



Marsikdo hoče biti popolnoma neodvisen, da misli, kar hoče, veruje, kar hoče, živi, kakor hoče. Ne trpi, da bi mu kdo zapovedoval. Niti Bog ga ne sme omejevati v njegovi svobodi. Boga potrebuje le še v največjih stiskah in nekaterih prelomnicah svojega življenja, zaradi večje slovesnosti. Bog je postal nekakšen strežnik, ki ga človek pokliče, kadar ga potrebuje. Ko ga več ne potrebuje, se zanj ne zmeni. Človek je postal sam svoj gospod in zahteva zase vedno več svoboščin. Vedno bolj je v središču njegov lastni jaz, zato je za Božji Jaz vedno manj prostora. V takšnem srcu tudi ni več prostora za ljubezen in zvestobo, za darovanje, za življenje po Božjih in cerkvenih zapovedih.
Rešitev je v odložitvi sebičnosti, v usmerjenosti na Boga in bližnjega, v pripravljenosti za služenje potrebnim. Kako to doseči? Samo ljubezen rodi ljubezen. Kdor doživi ljubezen, jo bo pripravljen vračati, tudi s predanim služenjem.
Jezus nas s svojim Srcem neizmerno ljubi. Iz ljubezni do nas »je sam sebe izpraznil tako, da je prevzel podobo služabnika in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu« (Flp 2,7 s).
Blagor mu, kdor dojame globino Kristusove ljubezni! Kristus neizmerno ljubi prav njega, kakor da bi bil sam na svetu. Kdor to doume, ta bo tudi sam začel resnično ljubiti Kristusa. Dajal mu bo prednost pred vsem drugim. Njegovo srce se bo spremenilo in pomladilo. Postal bo nov človek. Ne bo mu težko izpolniti Jezusove volje. Njegova ljubezen ne bo prazno čustvo. S svojim življenjem bo potrdil resničnost Jezusovega nauka: »Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi« (Jn 14,15). Rad bo služil Bogu in zaradi Boga tudi bližnjemu. Samo tisti, ki resnično ljubi Jezusa, ga je pripravljen poslušati in mu služiti ter se odpovedati vsemu, kar Jezusu ni po volji.
Prav častiti Jezusovo Srce pomeni izpolnjevati njegovo voljo; tudi takrat, ko se je zaradi tega treba čemu odpovedati. To zmore tisti, ki doume, da je ljubezen več kot vse zemeljske dobrine in užitki, več kot vsa čast, ki jo ponuja svet.
An