Množično obhajanje prvih petkov

Kako so ljudje resno in v velikem številu obhajali pobožnost prvih petkov, poroča v tretji knjigi o škofu Rožmanu dr. Jakob Kolarič:

»Verniki so svojega škofa razumeli. Odziv na njegovo vabilo za opravljanje prvih petkov je bil zelo velik, mnogokrat naravnost ganljiv. Neki slovenski železničar je na prvi petek šele ob pol enih popoldne naravnost iz službe prišel v cerkev Srca Jezusovega v Ljubljani ter prosil za spoved in sveto obhajilo. Peter Selak v svojih spominih Kako je bilo pred 30 leti opisuje veliko vnemo, s katero so dobri verniki začeli opravljati pobožnost prvih petkov: 'December 1941 je bil izredno lep, suh, brez snega in kar pomladansko toplo je bilo. Na podeželju je bil prvi petek izredno obiskan. Isto je bilo v Ljubljani, posebno pri frančiškanih, kjer so še zunaj čakale dolge vrste ljudi, od preprostega delavca pa do univerzitetnega profesorja za spoved. Naša Dolenjska se je posebno odzvala. Pri nas v Št. Petru (pri Novem mestu) so prejšnji večer, v četrtek, mnogi opravili v farni cerkvi sv. spoved, nato pa uro zadostilne spravne molitve Srcu Jezusovemu. Drugo jutro ob petih sta bila oba, župnik Franc Vovko, kateri je bil od leta 1928 popolnoma slep, a goreč delaven mož, in kaplan, dobri France Pahulje, v spovednici in še nista mogla vseh spovedati pred mašo ob šestih zjutraj. Na Trški gori je bila ista slika. Tam je imel sv. mašo kanonik Frančič, Šentjernejčan. Danes vsi ti blagi duhovniki počivajo na strani Srca Jezusovega. Farna statistika v Št. Petru pove, da je prvi petek bilo v farni cerkvi in na Trški gori podeljenih tisoč obhajil, kljub vsem rovarjenjem in grožnjam nasprotnikov. Tudi sosednje fare so se odlično izkazale. Posebno je bil na višku Št. Rupert, delo dveh velikih pastirjev in mučencev, župnika Nahtigala in kaplana Cvara.' Selak omenja tudi Prečno, kjer je pastiroval župnik-mučenec Janko Komljanec. Št. Jernej, kjer sta delovala župnik Franc Cerkovnik in kaplan Vinko Kastelic, in Novo mesto, kjer se je z velikim uspehom uveljavljal profesor Franc Kek, odličen duhovnik, ki je kot veroučitelj na gimnaziji in kot odbornik raznih katoliških organizacij imel izreden vpliv na mladino. 

Škof Rožman, apostol prvih petkov in sobot (7)

Apostol prvih petkov

V aprilu 1941 so ljubljansko škofijo in vso Slovenijo zasedle tri sovražne države: Nemčija, Italija in Madžarska. Škof Rožman je videl rešitev samo v češčenju Srca Jezusovega in Marijinega. Njegove okrožnice in navodila v času 2. svetovne vojne govorijo predvsem o tem češčenju in velikem zaupanju vanju.

Sploh se je zelo trudil, da bi svojim vernikom in vsemu slovenskemu narodu izprosil Božjo pomoč v takratnih hudih stiskah. Eno od takih sredstev je bilo zadostilna pobožnost devetih prvih petkov

V Ljubljanskem škofijskem listu je 8. novembra 1941 v posebnem pismu vsem vernikom napovedal obhajanje devetih prvih petkov od 5. decembra 1941 do 4. septembra 1942 (prvi petek v aprilu je bil veliki petek) in naročil duhovnikom, naj besedilo vernikom preberejo »s prižnice zadnjo nedeljo po binkoštih (23. novembra).

Škof najprej razloži, da je bistvo pobožnosti k presv. Srcu Jezusovemu v zadoščevanju za grehe. Z večjo, gorečnejšo in zvestejšo ljubeznijo naj bi mu skušali nadomestiti ono ljubezen, katero mu mnogi odrekajo. Škof ugotavlja, da je tudi v ljubljanski škofiji mnogo žalitev in nehvaležnosti. »Molitev za Božje varstvo in za lastno ohranitev in za večno zveličanje vsega ljudstva moramo podpreti z dejanji zadoščevanja. In to hočemo storiti s tem, da devet prvih petkov dobro pripravljeni prejmemo zadostilno sveto obhajilo.« S to pobožnostjo naj bi dali presv. Srcu odkritosrčno zadoščenje za grehe ljudstva, hkrati pa naj bi privedla do temeljitega spreobrnjenja k Bogu in zvestejšega izpolnjevanja njegovih zapovedi. Za dosego obeh namenov je škof hotel, »da se čim večje število vernikov te pobožnosti udeležuje, tako da bo to res vseljudska pobožnost«.

Škof nato prosi dušne pastirje in katehete, naj na nedelje pred začetkom pobožnosti »v pridigi vernikom pobožnost razlože in priporoče«. Pred začetkom pobožnosti, ki naj bi bila tudi na oddaljenih podružnicah, naj opravijo devetdnevnico, pred vsakim nadaljnjim prvim petkom pa tridnevnico. Duhovniki naj vernike spovedujejo že med devetdnevnico in tridnevnico ter naj preskrbijo dovolj spovednikov.

Škof pravi, da so nekateri to pobožnost že opravili, morda celo večkrat. »Da vas vabim še enkrat, da istočasno skupaj obhajamo to pobožnost, so vzrok strašne stiske sedanjosti, ko ne trpimo samo mi, ampak vsi narodi Evrope. Ponižno moramo priznati, da je Evropa veliko grešila in bila v mnogočem laži-krščanska. Sto in stoletja je zametavala velikanske Kristusove milosti in je tako sama spletla bič, ki jo sedaj tepe. Božje usmiljenje in s tem konec hudih preizkušenj upamo doseči, če od svoje strani skušamo Bogu nuditi zadoščenje za vse grehe in žalitve sveta, in sicer tako, kakor to želi presv. Srce Jezusovo.«

Na koncu je škof Rožman določil pri obhajanju prvih petkov poseben namen: »K osebnemu namenu, ki ga bo vsak zase napravil, imejmo vsi skupno ta namen: 'Tebi, presveto Srce Jezusovo, darujemo to pobožnost prvih petkov v zadoščenje za tiste grehe, zaradi katerih nas je zadela težka preizkušnja, in te prosimo, skrajšaj dneve preizkušnje, reši nas vsega hudega, daj nam kmalu svoj mir in pritegni nas za stalno k sebi.«

Prve nedelje

Prve nedelje

Prof. Strle je redno oznanjal tudi prve nedelje v mesecu, in sicer kot dneve, ki so poleg prvega petka tudi posvečene Srcu Jezusovemu. Hkrati pa so bile prve nedelje dnevi, ko naj bi opravili dobro spoved fantje in možje ter nato pristopili k sv. obhajilu. Tako so imeli na ta dan prednost pri spovedi možje in fantje. Očitno so postopoma kar pridno začeli prihajati k spovedi, saj v oznanilih redno zasledimo opozorila, naj zlasti zadnje pol ure pred nedeljsko jutranjo mašo žene, dekleta in še posebno otroci ne hodijo k spovedi, ker je to rezerviran čas za može in fante. Tako npr. beremo v oznanilih 18. 2. 1962: »Nedelja prva v mesecu, pri spovednici imajo prednost možje in fantje; vsaj pol ure od 6h dalje naj bi bila spoved le za moške, ki ste lepo vabljeni.« 26. 8. 1962 pa je zapisal: »Nedelja je prva v mesecu, posvečena presv. Srcu Jezusovemu; – obenem pa je tudi angelska nedelja. Pri spovedi imajo prednost možje in fantje, ki ste lepo vabljeni. Skušajte priti, kateri le količkaj morete, že pred sv. mašo od 5h dalje, da bodo mogli med sv. mašo priti na vrsto drugi moški. Prosim, da zlasti zadnje pol ure pred sv. mašo ženske osebe in otroci res ne ovirate moških pri spovednici.« 24. 2. 1963 se povabilo za prvo nedeljo v mesecu glasi: »Tisti, ki res ne morete prejeti zadostilnega obhajila na na 1. petek in soboto, ga v isti namen prejmite na nedeljo, ki je prva v mesecu in tudi posvečena Srcu Jezusovemu. Možje in fantje ste na nedeljo toplo vabljeni k zakramentom.«

Iz meseca v mesec se je ponavljal ta ritem prvih petkov, prvih sobot in prvih nedelj. To je bil način širjenja pobožnosti do Jezusovega in Marijinega Srca, hkrati pa način poglabljanja in spreobračanja vsakega posameznika, ki se je vključil v ta mesečni ritem.

dr. Andrej Pirš

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC, Prof. dr. Anton Strle kot častilec Jezusovega in Marijinega Srca (2)

b) Prve sobote

Redno vsak mesec so bile v oznanilih oznanjene tudi prve sobote. Navedimo nekaj primerov njegovih oznanil. 26. 11. 1961 je zapisal: »Sobota je prva v mesecu, posvečena brezmadežnemu Srcu Marijinemu, sv. maša zjutraj ob 6h, po njej litanije MB z molitvami za prvo soboto. Tudi zvečer bo sv. maša ob 6h.« 1. 4. 1962 je prof. Strle oznanil: »Sobota je prva v mesecu, po sv. maši zjutraj pobožnost v čast Srcu Marijinemu in molitve za svetost duhovnikov ter za duhovne poklice. Popoldne po šoli v soboto mesečna spoved za Presko, Seničice in Studenčice. Ob 5h večerna maša, pred in tudi med njo bo spovedovanje, ker bo prišel tuj spovednik, katerega prisotnost res uporabite.« 26. 8. 1962 pa se oznanila glasijo: »Sobota je prva v mesecu, posvečena brezmadežnemu Srcu Marijinemu in molitvam za svetost duhovnikov in za nove duhovniške poklice, kar je naravnost silnega pomena za zveličanje duš in za tisto prenovitev človeštva, ki jo bolj potrebujemo kakor vsega drugega, ker je z njo zajamčeno vse drugo. G. župnik bo na prvo soboto spovedoval zjutraj od 5h dalje. – Popoldne v soboto spoved od 4h dalje za mladino, proti večeru za odrasle iz bližine cerkve.«

Na prve sobote so bile po maši litanije Matere Božje, obnovitev posvetitve Marijinemu brezmadežnemu Srcu in molitve za nove duhovne poklice ter svetost duhovnikov. Prva sobota je bila hkrati tudi izrazito dan spovedovanja.

Srečanja častilcev Jezusovega in Marijinega Srca 2013/14

Mesečna srečanja bodo v Opatovi kapeli v Stični na zadnji petek v mesecu ob 20.00 v letu 2013: 29. novembra in 31. decembra; v letu 2014: 31. januarja, 28. februarja, 28. marca, 25. aprila, 30. maja, 20. junija, 25. julija, 29. avgusta, 26. septembra, 31. oktobra, 28. novembra in 31. decembra.

Duhovne prireditve v Stični v letu 2013/14 DECEMBER

5. – 8. P. Vital Vider, zakonci z otroki

6. ob 20.00 vigilije za mlade v cerkvi

8. ob 14.30 Bernardova družina

7. – 8. Skupnost Emanuel

13. – 15. P. Andrej Benda, zakonci z otroki

15. molitvena skupina za duše v vicah

31. ob 20.00 Molitvena noč

Iz samostanske kronike

Od 11. do 13. oktobra je bil p. Anton Nadrah, kot dosedanji predsednik Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu, z avtobusom častilcev Najsvetejših Src, na povabilo papeža Frančiška, na Marijin dan za leto vere v Rimu. Med stotisočglavo množico članov različnih marijanskih združenj je imel to milost, da je smel v imenu slovenske skupine pozdraviti papeža Frančiška in mu seči v roko.

V sredo, 16. oktobra, je bila seja odbora Združenja posvečenih, na kateri je bil za novega predsednika izvoljen dr. Alojz Snoj, župnik Stare Loke. Za namestnika je bil izvoljen cistercijan p. Branko Petauer, za tajnico pa je bila izvoljena dosedanja tajnica Dragica Čepar.

V Muzeju krščanstva na Slovenskem je bila 16. oktobra 2013 odprta razstava: Leon Koporc, akad. slikar, Ars sacra/risbe (in memoriam). Razstavo je predstavila avtorica Milena Zlatar, slovesno pa jo je odprl Silvester Gaberšček, sekretar na Ministrstvu za kulturo. Razstava bo na ogled do 19. novembra 2013.

V četrtek, 24. oktobra, smo obhajali s koncelebracijo, ki jo je vodil gospod opat Janez Novak, sedemdesetletnico mučeniške smrti cistercijana patra Placida Grebenca, kandidata v slovenski skupini za razglasitev blaženim. Udeležilo se je je več sorodnikov pokojnega patra.

Istega dne je bila predstavljena knjiga o patru Simonu Ašiču: Samostan Stična – domovanje patra Simona Ašiča. Knjigo je izdala Celjska Mohorjeva družba v sodelovanju s Cistercijansko opatijo Stična. Poleg spremne besede opata Janeza Novaka so v knjigi sodelovali: Anton Nadrah, Luka Vidmar, Maja Ficko in Jože Kukman.

kronist